(Foto: BMW Group)

Ko logistika dvigne pogled od tehnologije — primer BMW München

Zakaj konkurenčnosti ne določajo več le orodja, temveč tudi sposobnost odločanja, sodelovanja in odpornosti

Največji evropski sejem za intralogistiko, LogiMAT 2026, je zaprl vrata. Stuttgart je tudi letos pokazal, kako hitro napredujejo avtomatizacija, robotizacija, programske rešitve in umetna inteligenca v logistiki. Po uradnih podatkih je sejem privabil skoraj 70.000 obiskovalcev, 1.671 razstavljavcev iz 46 držav, razstavljavci pa so napovedali več kot 120 svetovnih in evropskih premier. A prava vrednost takšnih dogodkov ni več le v številu novosti, temveč v vprašanju, kaj podjetja z novimi tehnologijami in rešitvami dejansko znajo narediti.

Prav tu se danes odpira eno ključnih vprašanj logistike. Tehnologija sama po sebi ni več glavna omejitev. Glavna omejitev postaja sposobnost, da podatke, digitalna orodja in nove modele dela pretvorimo v boljše odločitve, hitrejše prilagajanje in bolj odporne procese. Umetna inteligenca, telematika, avtomatizacija in podatkovno podprto odločanje niso več le dodatek k procesom, temveč njihov vse pomembnejši del, konkurenčnost pa se ustvarja šele takrat, ko podjetja nove pristope res vključijo v prakso.

Zato digitalizacije danes ne moremo več razumeti kot enkraten projekt. Vse bolj postaja kompetenca podjetja: sposobnost, da tehnologijo vgradi v planiranje, odločanje, sodelovanje med funkcijami in vsakodnevno operativno prakso. Razlika med podjetji, ki nova orodja zgolj uvajajo, in tistimi, ki z njimi ustvarjajo konkurenčno prednost, nastaja prav v tej sposobnosti.

BMW: ko digitalni dvojček postane orodje odločanja

Eden najbolj konkretnih primerov takšnega premika bo letos predstavljen na Logističnem kongresu 2026 v Portorožu. Mario Trautner, strokovnjak za digitalizacijo in dr. Thomas Irrenhauser, vodja projektov za Industrijo 4.0 in inovacije, BMW München, bosta predstavila uporabo 3D-podatkov, digitalnega dvojčka in umetne inteligence skozi celoten življenjski cikel proizvodnih sistemov — od začetnega načrtovanja do vsakodnevnega obratovanja v tovarni BMW München. Digitalni dvojček nastane na podlagi 3D-skeniranega proizvodnega okolja in služi kot osnova za načrtovanje ter zagon novih naprav.

Primer dobre prakse je pomemben, ker pokaže, da digitalni dvojček ni le vizualizacija ali tehnološki “showcase”, temveč orodje za boljše poslovne odločitve. V članku za Automotive Manufacturing Solutions direktor münchenske tovarne Peter Weber pojasnjuje, da je v BMW vse, kar v Münchnu proizvajajo, najprej načrtovano virtualno. BMW uporablja popolno virtualno planiranje proizvodnih linij, digitalne modele trenutnega stanja in virtualne strukture, ki pomagajo odločati, kako preiti iz obstoječega v prihodnje stanje proizvodnje.

BMW-jev primer je pomemben tudi zato, ker digitalizacije ne obravnava ločeno od umetne inteligence. Npr. pri varjenju novi merilni sistemi zajemajo podatke, UI pa na tej osnovi samodejno popravi robotski program in ga pošlje robotu že v naslednjem ciklu. Rezultat niso le manjši zastoji, temveč tudi hitrejše odločanje, boljša kakovost in manj motenj v proizvodnji. Pomembna prednost je tudi, da je z digitalnim dvojčkom in UI mogoče sprejemati odločitve precej prej kot nekoč, ko je bilo treba čakati na povratne informacije iz realnega okolja.

Od tehnološkega primera do poslovne sposobnosti

Za slovenska in regionalna podjetja je ta primer relevanten prav zato, ker se srečujejo z zelo podobnimi vprašanji, le v manjšem merilu in še z manj prostora za napake. Tudi pri nas so v ospredju pritisk na stroške, pomanjkanje kadrov, potreba po večji fleksibilnosti, hitrejše investicijske odločitve in zahteva po večji odpornosti procesov. V takem okolju ni dovolj, da podjetje ve, katere tehnologije obstajajo. Ključno postaja, ali zna z njihovo pomočjo ustvariti večjo predvidljivost, boljšo pretočnost in hitrejše odzivanje.

Pomemben del BMW-jeve zgodbe je tudi način sodelovanja med poslovnimi funkcijami. BMW pri razvoju novih proizvodnih sistemov že zgodaj povezuje proizvodnjo, inženiring in nabavo, da lahko ključne odločitve uskladijo pravočasno in se izognejo dražjim popravkom pozneje v procesu. Tudi to je pomembno sporočilo za logistiko: konkurenčnost se vse redkeje ustvarja v izoliranem oddelku in vse pogosteje na presečišču podatkov, procesov in sodelovanja med različnimi strokami.

Prav zato Logistični kongres 2026 ni pomemben le kot pregled trendov, temveč kot prostor, kjer pokažejo taki primeri dobrih praks in izmenjajo izkušnje iz prve roke.

Logistični kongres, ki bo potekal od 8. do 10. aprila 2026 v Portorožu, bo združil 800+ managerjev, odločevalcev, lastnikov podjetij, inovatorjev in raziskovalcev iz več kot 25 držav ter na enem mestu povezal strokovne vsebine, primere iz prakse, mednarodni akademski simpozij, mednarodni študentski hekaton, TelematicsCEEurope conference & expo in ciljno usmerjeno B2B povezovanje.

Glavno sporočilo za logistiko je zato precej jasno. Prednost v prihodnjih letih ne bo pripadala tistim, ki bodo le najhitreje kupovali nova orodja. Prednost bodo imela podjetja, ki bodo znala tehnologijo povezati z načinom dela, z organizacijsko disciplino, s podatkovno kulturo in s hitrejšim odločanjem. Digitalni dvojčki, umetna inteligenca, avtomatizacija, IoT in napredna analitika niso več cilj sami po sebi. Njihova prava vrednost se pokaže šele takrat, ko podjetju pomagajo delati bolj zanesljivo, bolj prilagodljivo in bolj predvidljivo.

Zato logistika danes ne potrebuje več samo novih rešitev. Potrebuje podjetja, ki znajo iz rešitev zgraditi sposobnost – sposobnost orkestracije orodij, procesov, podatkov, ljudi in odločitev. In prav v tem premiku – od tehnologije k načinu dela – bo eden pomembnejših poudarkov Logističnega kongresa 2026 v Portorožu.

Prijave so še odprte: logisticnikongres.si 

Za člane Združenja za promet pri GZS je na voljo 15-odstotni popust s kodo GZS15.