NAGRADE 30. SKS

Zdravko Duša, Schwentnerjeva nagrada 2014 (Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev)

Večina stvari je minljivih, knjiga pa ostane, dobra dalj kot slaba. Tega se Zdravko Duša zaveda že vse odkar je pred četrt stoletja začel urednikovati v Cankarjevi založbi. Je legendarni, tako rekoč kultni predstavnik žal izumirajoče vrste urednikov, ki, po njegovih lastnih besedah, ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Program z njegovim podpisom je zagotovilo za relevantno branje, o knjigah, ki jih objavlja, se govori. Govori pa se tudi o njihovem uredniku, ki je tudi sam prodoren, angažiran pisec. Svojim avtorjem je najboljši sobesednik, mentor, po potrebi tudi guru.  Zasnoval je pomembne zbirke –  Najst, Dediščina, Poezija  in  Čas misli, bil del uredniških ekip, ki sta ustvarili XX. stoletje in Moderne klasike, ter knjigam utiral pot med bralce z izvirnimi promocijskimi zamislimi in prijemi. S sobotnimi Delovimi snopiči Poletje v zgodbi je obnovil vero v možnost stika med množičnim občinstvom in kakovostnim leposlovjem ter v dvojcu  z Borisom Pahorjem dokazal, da  naše nebo  ni premajhno  za najsvetlejše literarne zvezde.  Knjigam je odpiral pot na filmsko platno in gledališki oder ter kot kreator in vodja knjižnega sejma v okviru Evropske prestolnice kulture nakazal, da je v sejemskih dvoranah še veliko prostora za kreativno razmišljanje: vse v skladu s prepričanjem, da današnji multimedijski svet ni pokop za knjižni medij, ampak čudovita priložnost za selitve in poroke živih vsebin.

Duša je poleg tega obogatil slovensko literarno sceno tudi z zavidljivim prevajalskim opusom, ki obsega romane in gledališke igre, je scenarist in še veliko drugega. Schwentnerjeva nagrada Zdravku Duši je zasluženo priznanje za njegov inovativni angažma v slovenskem založništvu, hkrati pa tudi lep poklon založniškemu duhu, ki ga simbolizira človek, po katerem je nagrada poimenovana.

SCHWENTNERJEVO PRIZNANJE (ZKZK)

Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa praznuje letos  60-letnico delovanja. V tem času je izdala več kot 180 naslovov  ter za slovensko kulturno zakladnico ohranila dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer. Kot založnik je kljubovala neprijaznim okoliščinam in je v izseljenstvu uspela izdati nemalo izvirnih slovenskih naslovov iz leposlovja, družboslovja in esejistike, ki sodijo v sam vrh slovenskega kulturnega delovanja in so bila v svojem času in na določenih področjih celo bolj v koraku s svetovnimi trendi kot takratna dela v matici (spomnimo samo na prvi slovenski ekspresionistični roman Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča). Ob izdajanju knjig pa je SKA vseskozi in nepretrgoma izdajala revijo Meddobje, ki objavljala literarna dela in razmišljanja slovenskih ustvarjalcev  in mislecev, postavljenih  v prelomni čas in razseljenih po vsem svetu. Revija predstavlja vez z domovino, obenem pa je tudi most s kulturami dežel, v katerih živijo izseljeni slovenski kulturni delavci.

Prispevek Slovenske kulturne akcije k razvoju slovenskega založništva je nepogrešljiv in izjemen, sadovi njenega dela so prežeti z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, hkrati pa je izjemno uspešno udejanjila svoje poslanstvo predajanja znanja ter uveljavljanja slovenske kulture v svetu, ob doslednem upoštevanju najvišjih moralnih in etičnih standardov. Zato se kulturnemu društvu Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa ob njeni 60-letnici, podeli posebno Schwentnerjevo priznanje 2014.

Martin Žnideršič/ Priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma (ZKZK)

Martin Žnideršič je starosta slovenskega založništva. Potem, ko je dve leti delal kot urednik v kulturni redakciji TV Slovenija, se je že leta 1964 zaposlil v založbi Mladinska knjiga, kjer je bil do leta  1971 šef prodajnega oddelka, nato pa je odšel v Cankarjevo založbo kjer je do leta 1991 opravljal več različnih funkcij: bil je šef založniške komerciale, pomočnik direktorja TOZD založništvo,  direktor založniškega sektorja in v letih 1982 - 1991 tudi glavni direktor. V založništvu je opravljal tudi številne strokovne funkcije. Bil je predsednik Združenja založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik Splošnega združenje  grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva, predsednik skupščine Poslovne zajednice izdavača i knjižara Jugoslavije in predsednik Združenja za tisk pri GZS. Vrsto let je bil tudi član mednarodnega odbora Mednarodne zveze založnikov.

Martin Žnideršič je napisal več kot dvesto bibliografskih enot teoretičnih člankov, poročil, komentarjev in prikazov z različnih področij založniške prakse. V Sloveniji se je teoretično in sistematično prvi ukvarjal z založništvom.  Je avtor štirih samostojnih študij in soavtor štirih študij s področja založništva in knjigotrštva ter knjige nasploh. 

Martin Žnideršič je tudi uveljavljen mednarodni strokovnjak za miniaturne knjige ter ter eden od štirih ne-Američanov, ki so dobili nagrado Norman Forgue Awward za dosežke na področju miniaturnih knjig.

Martin Žnideršič je eden od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma , član prvega upravnega odbora sejma ter govorec na prvem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču leta 1972.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠI LITERARNI PRVENEC 2014 (ZKZK + DSP)

ZORAN KNEŽEVIĆ

DVOŽIVKE UMIRAJO DVAKRAT

(Cankarjeva založba)

Žirija: David Bedrač (predsednik), Gaja Kos, Barbara Korun

V vseh trinajstih kratkih zgodbah Zorana Kneževića se bralec sooča z odslikavo sveta, ki je vselej nepretenciozna, pa vendar nadgrajena. Avtor na prvi pogled vsakdanje situacije in dogodke nadgradi z izvirnimi detajli in dogajalnimi momenti ter jih z ekonomičnim izrazom, ki ga spretno prilagaja pripovedovalcu oziroma vsakokratnemu govornemu položaju, izpelje tako, da v bralcu pustijo sled; k besedilom se v mislih vrača tudi potem, ko je knjigo že odložil. Zgodbe v zbirki so povezane z rdečo nitjo, ki jo razkriva že naslov – to je dvojnost oziroma položaj posameznika, ki je v okolju, v katerem živi, tuj. Kneževićeve zgodbe so tako vsebinsko kot jezikovno izčiščene, avtor z relativno preprostimi sredstvi dosega močne učinke, prav tako pa je učinkovit na ravni kompozicije, saj zasnova le-te ustvarja nepopustljiv suspenz, tega pa podkrepi tudi z učinkovitimi odprtimi konci, ki so ena od bistvenih značilnosti kratkih zgodb. Kljub temu, da je knjiga Dvoživke umirajo dvakrat prvenec, nakazuje veliko mero spretnosti in ponuja bralske užitke tako zahtevnemu, kot bolj naključnemu bralcu.

Nagrada za mladega prevajalca:  (sta dva!) Društvo slovenskih literarnih prevajalcev)

Staša Pavlović za roman Pawła Huelleja Mercedes-Benz

Mlada prevajalka Staša Pavlović se je morala v svojem prevajalskem knjižnem prvencu, v Huellejevem Mercedes-Benzu (s podnaslovom Iz pisem Hrabalu), spopasti z dvojnim izzivom: s prevajalsko identifikacijo s tako rekoč dvema avtorjema. Roman je namreč hommage Bohumilu Hrabalu, in Huelle ne le naslavlja svojo pripoved na češkega pisatelja (v obliki fiktivnih pisem), temveč prevzema tudi njegov način pisanja, razmišljanja, njegov stil, celo nekatere njegove motive, recimo peripetije lastne družine. Huellovsko-hrabalovska poetika, ki temelji na igrivi gostobesednosti, na razvejanih stavčnih strukturah, podloženih tudi z elementi pogovornosti, predvsem na skladenjski ravni, na specifičnem živahnem ritmu dolgih pasusov, na duhovitem veriženju, ki se stopnjuje v nekakšen vrtiljak ali celo dirkališče stavkov, zatem pripovedni izbruhi, prijazna hudomušnost, filozofija in energija vitalizma, vse to je zahtevalo od prevajalke velik ustvarjalni angažma, poglobitev oz. vživetje v avtorja in prevajalsko empatijo – in vsemu temu je bila kos z osupljivo sproščeno suverenostjo, ki prinaša avtentično in neokrnjeno bralsko podoživetje originala. Staša Pavlović se lahko s svojim prvim knjižnim prevodom samozavestno postavi ob bok izkušenim prevajalcem.

Laurence Plazenet: Samo ljubezen

Prevod: Andrej Pleterski

Utemeljitev za nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca 2014

Kratki roman Laurence Plazenet Samo ljubezen je ganljiva ljubezenska pripoved, trdno zgrajena iz krhkih jezikovnih struktur. Avtorica je za izris intimne zgodbe izbrala prefinjen jezikovni prijem z jasnim pridihom historičnosti, ki spominja na najboljša dela iz francoske klasicistične literature. Tak pripovedni slog od prevajalca zahteva temeljito besedilno razčlembo izvirnika in izrazit jezikovni čut za plemenito literarno klekljanje. Andrej Pleterski je tej zahtevi v celoti zadostil. Slovensko besedilo ponuja bralcu enakovreden literarni užitek in mu razkriva, kako nežno eksplozivna zna biti slovenščina pri razgrinjanju najbolj skritih in najobčutljivejših duhovnih plasti ljubezenskega čustvovanja. Andrej Pleterski je to delikatno francosko čipko najprej celostno doumel in jo razpletel, nato pa v slovenščini spletel novo, enako čisto, fino, svetlo in presojno.

NAGRADA ZA KNJIGO LETA  (ZKZK) nominiranke:

Karel Destovnik, Silva Ponikvar: Ljubimca z Vošnjakove, Mladinska knjiga
Srečko Kosovel: Mehaniki!, Sanje
Boštjan Napotnik: Orodjarna, Cankarjeva založba
Martin Ramoveš: Nesojeni kavboji, Stripburger + Radio študent
Jurij Ravnik: Plezanje po kraškem robu, Založba Narava

NAGRADA ZA NAJ POSLOVNO KNJIGO (ZKZK + Združenje Manager)

Tomaš Sedlaček: EKONOMIJA DOBREGA IN ZLA (Družina

Anton Komat: POTNIKI NA LADJI NORCEV (samoz)