V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZDDV-1) je najem nepremičnin praviloma oproščen plačila DDV. Oprostitev najema in zakupa (vključno z leasingom) je določena v 2. točki prvega odstavka 44. člena omenjenega zakona. V skladu z določbo istega člena pa so od oprostitve plačila DDV izvzete nastanitve v hotelih, kampih, domovih in podobnih nastanitvenih zmogljivostih; oddaja v najem garaž in površin za parkiranje, trajno instalirane opreme in strojev, najem sefov.
Poleg navedene zakonske izjeme pa se lahko tudi pri oproščeni oddaji nepremičnine najemodajalec in najemnik dogovorita za obdavčitev z DDV. Pogoji in postopek za uveljavljanje pravice do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami so določeni v 45. členu ZDDV-1. Najemodajalec in najemnik smeta skleniti dogovor le, če ima najemnik pravico do odbitka vsega vstopnega DDV. Če se dogovorita o obdavčitvi nepremičnine, napišeta skupno izjavo v dveh izvodih in ju predložita pred opravljeno dobavo vsak svojemu pristojnemu davčnemu uradu. V izjavi mora biti nepremičnina opisana dovolj natančno, da je mogoče nedvoumna določitev predmeta najema.
Običajno se za to možnost odloči najemodajalec, ki je pri nakupu nepremičnine izkoristil pravico do odbitka vstopnega DDV in bi v primeru oproščene oddaje moral vrniti del vstopnega DDV, ki ga je odbil.
Iz navedenega lahko povzamemo, da je v skladu s slovensko davčno zakonodajo najem nepremičnin praviloma oproščen plačevanja DDV, da pa je lahko pod določenimi zakonskimi pogoji možen dogovor med najemodajalcem in najemnikom za obdavčitev z DDV.