Spletna platforma na enem mestu združuje prodajalce in kupce terjatev ter omogoča hitro in enostavno prodajo odprtih terjatev.

Gradnja individualne in družbene odgovornosti se je spremenila zaradi zgodovinske hitrosti sprememb in globalnih trendov.

Slovenska uredba o odpadkih v 5. členu govori o vrednotenju nevarnih lastnosti odpadka in dodelitvi številke odpadka. Odpadki, ki se jim lahko pripišejo oznake za nevarni in nenevarni odpadek, ki so v tehničnih smernicah Komisije o razvrščanju odpadkov opredeljeni kot odpadki z zrcalnimi oznakami, se štejejo za nevarne odpadke, dokler niso njihove nevarne lastnosti ovrednotene.

Naravno, lokalno, tradicionalno, brez aditivov in še bi lahko naštevali. Potrošniki vedo, kaj želijo in proizvajalci njihovim željam sledijo.

Katalog živil za javno naročanje, ki ga je izdelala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, vsebuje podatke ponudnikov in njihovih proizvodov ter jih geografsko umešča na zemljevid Slovenije.

V začetku aprila je stopil v veljavo nacionalni predpis, ki omejuje vsebnost industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin v predpakiranih živilih.

Stanje v gospodarstvu je v podravski regiji zaenkrat še dobro, a se soočajo z bolnim in starajočim se kadrom ter prepočasnim uvajanjem vajeniškega sistema.

Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike je po oceni GZS - ZKŽP ne le slab za gospodarstvo, temveč tudi strokovno nepravilen.

Da se je treba povezovati z drugimi in da je treba izstopiti iz lastne cone udobja, pravi dr. Xiaobo Wu, eden vodilnih mislecev na svetu, ki je nedavno obiskal Slovenijo.

Slovenija se mora hitro odzvati na demografske spremembe, ki se odražajo na področju trga dela. Udeleženci prve nacionalne konference 55+ so pripravili nabor ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.

»Če bodo gosti dovolili, bomo s tehnologijo analizirali njihovo stanje duha in razpoloženja ter to med njihovim bivanjem skrbno spremljali,« napove Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Verjame, da je to prihodnost, a se hkrati zaveda, da zanjo potrebujemo izjemno razvito tehnologijo in umetno inteligenco.

Nagrada Red Dot (rdeča pika) velja za eno najprepoznavnejših svetovnih nagrad na področju oblikovanja in komunikacije ter širše.

Ko za prevzem zmanjka denarja, imajo podjetja več možnosti. Vsaka od možnosti ima določene prednosti in slabosti.

Mislite, da smo pripravljeni na prihodnost, na poslovne izzive in rizike, ki jih prinaša? Ali v snovanju novih proizvodov, procesov in poslovnih modelov razmišljamo dovolj široko, dovolj hitro? Rešujemo prave probleme, ali mogoče streljamo mimo tarče?

»Razlika med inovatorji, zgodnjimi uporabniki in potrošniki postaja vedno manjša,« nujnost vitkega načina dela razloži Sebastiaan Berkvens, soustanovitelj podjetja Beerwulf, ki se ukvarja s spletno prodajo butičnega piva različnih pivovarjev. Tam skrbi za ohranjanje kupcev in se osredotoča na vse dejavnosti, ki povečajo njihovo zadovoljstvo oziroma na prihodke, ki jih podjetje prejema od zadovoljnih kupcev, ki se k njim vračajo. Pravi, da ga okviri semantike glede vitkega inoviranja utesnjujejo, saj tisti pravi podjetniki, ki delajo vitko, delajo po občutku.

Povezovanje izobraževanja in gospodarstva je nujno za vzpostavitev uspešne družbe, zato smo na Gospodarski zbornici Slovenije organizirali Festival vajeništva, kjer smo na enem mestu združili vajence, podjetja, šole in pristojne institucije za ponovno uvajanje vajeniškega sistema.

Letošnja že šesta konferenca PTZ pri GZS za mikro, mala in srednja podjetja, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je bila posvečena digitalnemu podjetništvu.

V dejavnostih z nizko dodano vrednostjo in regijah z nizkimi plačami bodo spremembe v naslednjem letu neugodne za gospodarstvo.

Po odprtju novega podjetja v Kočevju se prvi mož Yaskawe v Sloveniji, dr. Hubert Kosler, počasi privaja na novo delovno okolje, a obljublja, da ima z njim visoke cilje, ki bodo močno vplivali na gospodarsko sliko ne samo v regiji, temveč tudi v Sloveniji in Evropi.

100 največjih slovenskih izvoznikov ustvari 56 % slovenskega izvoza. In 80 % vsega, kar izvozimo, gre na trge EU. Zatorej je izziv dvojni: povečati število izvoznih podjetij, predvsem malih in srednjih, ter povečati razpršenost izvoza na druge trge, tudi izven EU. Ob tem je bistvenega pomena učinkovito podporno okolje.

Cene kovin so se v prvem četrtletju okrepile zaradi zaskrbljenosti glede zadostne ponudbe in nastalih ozkih grlih v oskrbi ter tudi špekulacij o napredku pri trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko.