Kako obravnava Zakon o davku na dodano vrednost davčno skladišče?

Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 - ZDDV-1) je uvedel posebno ureditev za davčna skladišča. Za blago, navedeno v prilogi II ZDDV-1, se ob vnosu blaga v davčno skladišče na podlagi določil 58. člena ZDDV-1 oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV) dobava in uvoz tega blaga in storitve, povezane s temi dobavami. Plačila DDV so oproščene tudi dobave blaga iz priloge II ZDDV-1 in dobave storitev, opravljenih na tem blagu, dokler je blago v postopku davčnega skladiščenja. Oprostitev plačila DDV v zvezi z davčnimi skladišči zadeva pod enakimi pogoji, kakor so predpisani za dobave blaga, ki se opravijo na ozemlju Republike Slovenije (RS), tudi pridobitve blaga znotraj Skupnosti. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/2006 do 21/2008 – PZDDV-1) v 95. členu pojasnjuje, katere evidence mora voditi imetnik dovoljenja za vodenje davčnega skladišča. Tako je v prvem odstavku 95. člena PZDDV-1 določeno, da mora imetnik dovoljenja voditi evidence o vsem blagu, vnesenem v postopek davčnega skladiščenja, o vseh opravljenih storitvah na tem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, in o vsakem iznosu blaga iz davčnega skladišča. V drugem odstavku istega člena PZDDV-1 pa je določeno, da morajo biti v teh evidencah zagotovljeni naslednji podatki, in sicer:

• datum vnosa blaga v davčno skladišče,
• lokacija blaga v skladišču,
• podatki iz dokumenta za vnos blaga v davčno skladišče (npr. številka carinske deklaracije, vrsta postopka na deklaraciji, številka računa, trgovski naziv blaga, tarifna oznaka KN za to blago, količina blaga, vrednost blaga brez DDV, izvor blaga, podatki o osebi, ki predloži blago za vnos v davčno skladišče),
• vrednost DDV v odlogu za posamezen vnos blaga,
• podatki iz računov izvedenih transakcij prodaje blaga v davčnem skladišču (številka računa, količina in vrednost blaga, podatki o kupcu blaga),
• podatki o običajnih oblikah ravnanja z blagom,
• podatki iz računov izvedenih storitev v davčnem skladišču (številka računa, opis storitve, vrednost računa, podatki o osebi, ki je račun izdala),
• datum iznosa blaga iz davčnega skladišča,
• podatki iz računa zadnje transakcije z blagom (številka računa, trgovski naziv blaga, količina in vrednost blaga, identifikacijska številka za namene DDV osebe, ki je izdala račun za zadnjo opravljeno transakcijo v davčnem skladišču, količina in vrednost blaga brez DDV, vrednost obračunanega DDV),
• podatki o drugih dokumentih, ki se nanašajo na vnos, hranjenje in iznos blaga v postopku davčnega skladiščenja.

PZDDV-1 v četrtem odstavku 95. člena tudi določa, da v primeru, če imetnik skladišča ni tudi oseba, ki razpolaga z blagom, lahko podatke vodi uporabnik (lastnik) blaga, imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz davčnega skladišča (datum vnosa, datum iznosa, količina blaga in oseba, ki je odgovorna za to blago).

Skladno z določili 61. člena ZDDV-1 nastane obveznost za obračun DDV od dobave blaga, ki je v enem od postopkov ali možnosti v zvezi z davčnimi skladišči takrat, ko se za to blago ti postopki oziroma možnosti končajo. Drugi odstavek 97. člena PZDDV-1 kot zaključek teh postopkov določa trenutek iznosa blaga iz davčnega skladišča. V tretjem odstavku 97. člena PZDDV-1 pa je pojasnjeno, da imetnik dovoljenja, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena PZDDV-1, lahko dovoli iznos blaga iz skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek davčnega skladiščenja, predloži račun zadnje transakcije nad blagom. Z računa mora biti razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga ob vnosu in povečana za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu, in znesek obračunanega DDV.

Poleg vseh potrebnih podatkov, določenih v 82. členu ZDDV-1, mora račun za dobavo blaga, ki se iznaša iz davčnega skladišča, vsebovati tudi davčno osnovo, sestavljeno iz vrednosti blaga ob uvozu ali vrednosti ob dobavi blaga na ozemlju RS ali vrednosti ob pridobitvi blaga znotraj Skupnosti, povečane za stroške morebitnih storitev, če ni bila opravljena nobena dobava tega blaga, medtem ko je bilo blago v enem od postopkov ali možnosti iz tega podpoglavja, in mora vsebovati davčno osnovo, sestavljeno iz vrednosti zadnje dobave z blagom, povečane za stroške morebitnih storitev, če je bila opravljena dobava tega blaga, medtem ko je bilo blago v postopku davčnega skladiščenja.

Omenjena ureditev ločeno od splošne ureditve določa trenutek nastanka obveznosti obračuna in davčno osnovo za primere, ko je DDV treba obračunati od dobav blaga, ki je bilo v postopku davčnega skladiščenja. Če je z blagom, ki je predmet iznosa iz davčnega skladišča, opravljena katera od oproščenih dobav (izvoz, dobava znotraj Skupnosti po 46. členu ZDDV-1 ali katera koli druga oproščena dobava), se takšna transakcija obravnava v skladu z določbami ZDDV-1, ki zadevajo te oproščene transakcije.

Skladno z določili 32. člena ZDDV-1 obveznost obračuna DDV nastane takrat, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga mora plačati, čeprav je plačilo lahko odloženo. Pri tem je obveznost obračuna DDV vezana na obdavčljivi dogodek, njegov nastanek pa je odvisen od vrste transakcije (npr. pri uvozu, pridobitvah, drugih dobavah). Ne glede na določbe o obveznosti obračuna DDV pa obveznost za plačilo DDV ne nastane, če ZDDV-1 za določene transakcije predvideva oprostitev. Med te transakcije sodijo tudi dobave iz 1. točke 46. člena, izvoz blaga iz prvega odstavka 52. člena ali vnos blaga v drugo davčno skladišče na podlagi 58. člena ZDDV-1. Določba 61. člena ZDDV-1 o obveznosti obračuna in plačila DDV tako ne zadeva oproščenih transakcij z blagom, ki se iznaša iz davčnega skladišča, ampak se v teh primerih uporabijo določbe iz prejšnjega stavka.

ZDDV-1 posebej ne predvideva predložitve listin ali dokumentov pri iznosu blaga iz davčnega skladišča, če je z blagom opravljena katera izmed oproščenih transakcij. V zvezi s tem je potrebno opozoriti na določbo 97. člena PZDDV-1, s katero je določena obveznost imetnika dovoljenja (razen v primerih iz 95. člena, če z blagom razpolaga druga oseba), da lahko dovoli iznos blaga iz skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek davčnega skladiščenja, predloži račun zadnje transakcije nad blagom z vsemi potrebnimi podatki.

Glede knjiženja poslovnih dogodkov v povezavi z vnosom blaga v davčno skladišče ni nobenih posebnosti v primerjavi s knjiženjem ostalega blaga, ki se evidentira v poslovnih knjigah.