Kako je z vračilom davka na dodano vrednost v prometu pravnih oseb?

Vračilo DDV znotraj evropskega prostora določa 73. člen Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 117/2006 - ZDDV-1), ki omogoča vračilo preveč plačanega DDV, če znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV. Presežek DDV pristojni davčni urad na zahtevo davčnega zavezanca vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV, oziroma v 30 dneh, če gre za pretežnega izvoznika blaga znotraj Evropske unije (EU), ki v zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek DDV. To pomeni, da davčni zavezanec, ki ugotovi presežek plačanega DDV, na obrazcu mesečnega obračuna DDV-O označi, da želi vrnitev presežka plačanega DDV, ki mu ga mora davčni organ v 30 oziroma 60 dnevnem roku vrniti.

Davčni zavezanec je upravičen tudi do prejema zamudnih obresti, če pride do zamude pri plačilu presežka DDV.  Davčni zavezanec, ki v Republiki Sloveniji (RS) nima sedeža svoje dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije, niti stalnega ali običajnega prebivališča, ima pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju RS, ali zaračunanega ob uvozu blaga v RS, če so izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer:

• pri pristojnem davčnem uradu vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem obrazcu najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan;
• zahtevku predloži izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov;
• predloži potrdilo (ki ne sme biti starejše od enega leta) pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je zavezanec za DDV v tej državi;
• s pisno izjavo potrdi, da v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil dobave blaga oziroma storitev, ki bi se štela za dobavo, opravljeno v RS;
• se zaveže, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v RS, lahko predloži zahtevek za vračilo:

• za obdobje, ki ni krajše od šestih mesecev oziroma ni daljše od enega koledarskega leta, vendar zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 200,00 €;
• za obdobje, krajše od šestih mesecev, če to obdobje pomeni preostanek koledarskega leta.

Ta zahtevek se lahko nanaša tudi na račune ali uvozne dokumente, ki niso bili sestavni del prejšnjih zahtevkov in ki zadevajo transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu, vendar zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 25,00 €.

Zahtevek davčni zavezanec predloži na obrazcu Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ki ga najde na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) in je priloga Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 141/2006 do 21/2008 – PZDDV-1). Skladno z določili 5. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi in opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju RS, velja torej za davčnega zavezanca, ki mora v skladu z 131. členom PZDDV-1 začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko začne opravljati obdavčljivo dejavnost.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje 15 dni pred prvo izvedbo obdavčljive dobave v RS in v zahtevku navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P3. Obrazcu mora priložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.

DDV se davčnim zavezancem s sedežem na ozemlju EU, ki v drugi državi članici kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, vrne v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz direktive 79/1072/EGS in 86/560/EGS. Države članice lahko opravijo vračilo pod pogojem, da tretje države odobravajo podobne ugodnosti glede prometnih davkov. Torej je vračilo DDV odvisno od predpisov, veljavnih v teh državah, in od obstoja vzajemnosti pri vračilih DDV.