Račun za provizijo z vidika DDV

Slovensko podjetje, identificirano za namene davka na dodano vrednost (DDV), naroča pri podjetju iz Nemčije programsko opremo za slovenske kupce. Ko prejme račun naredi samoobdavčitev. Nato pa to slovensko podjetje izstavi račun za provizijo podjetju iz Nemčije.

Pojem nakup programske opreme je zelo splošen in lahko zajema vrsto različnih poslovnih dogodkov, ki so različno obravnavani z vidika DDV. Pri nakupu programske opreme gre lahko za pridobitev blaga (program na elektronskem mediju) ali za opravljanje storitve (storitev prenosa in odstopa licenc - pravica do uporabe računalniškega programa).

Pridobitev blaga
V primeru, da gre za pridobitev blaga se DDV ne obračuna skladno z določili drugega odstavka 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 117/2006 - ZDDV-1). Če je naročnik storitve, ki jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni tista na ozemlju, katere se opravi ta transakcija (pridobitev se je opravila na ozemlju Republike Slovenije), se za kraj opravljanja storitev šteje na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero mu je bila storitev opravljena. Izpolnjen mora biti še pogoj, da je podjetje iz Nemčije identificirano za namene DDV.

Opravljanje storitev
V primeru, da gre za prodajo storitev (nakup licenc) se od provizije ne obračuna DDV, skladno z določili prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, saj gre za storitve iz prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, ki so obdavčene po sedežu prejemnika storitve.