Kako obračunavamo davek na dodano vrednost pri prodaji električne energije?

V primeru, ko davčni zavezanec, identificiran za namene davka na dodano vrednost (DDV) v Republiki Sloveniji (RS), prodaja električno energijo podjetju - preprodajalcu s sedežem v tretji državi (Švici), ki pri nakupu nastopa s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, je slovenski prodajalec električne energije dolžan obračunati DDV po slovenskih predpisih.

Tretji odstavek 6. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 117/2006 - ZDDV-1) določa, da se električna energija, plin ter energija za ogrevanje, zamrzovanje oziroma hlajenje štejejo za blago. Glede na to, da se električna energija za namene DDV obravnava kot blago, je kraj dobave določen v 22. členu ZDDV-1. Iz določil tega člena med drugim izhaja, da se pri dobavi plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električne energije davčnemu zavezancu - preprodajalcu, za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec - preprodajalec, sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

V obravnavanem primeru preprodajalec s sedežem v tretji državi pri nakupu električne energije nastopa s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, zato določilo 22. člena ZDDV-1 ne pride v poštev, saj je poenostavitev obračunavanja DDV po sistemu obrnjene davčne obveznosti (reverse charge system), v sistem DDV vpeljana za primere, ko bi se sicer tuji davčni zavezanci, zaradi trgovanja z električno energijo morali identificirati v vsaki državi članici, kjer bi trgovali.

Tako v primeru, ko se dobava električne energije opravi med dvema davčnima zavezancema s slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, glede kraja obdavčitve in glede plačnika DDV veljajo splošna pravila iz katerih izhaja, da prenosa kraja obdavčitve v državo kupca - preprodajalca ni, kraj obdavčitve je RS, DDV pa mora obračunati prodajalec električne energije.