Ste (še) zavezanec za davek na dodano vrednost po določilih novega Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)?

Davčna reforma je z ZDDV-1 (UL RS, številka 117/2006) prinesla tudi nov prag vključevanja med obveznike za plačilo DDV. Med tem, ko je 45. člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) določal prag vključitve med plačnike DDV do 5.000.000,00 SIT (20.864,63 €) obdavčljivega prometa, pa 94. člena ZDDV-1 določa prag vključitve 25.000,00 € (5.991.000,00 SIT). To pomeni, da obstajajo davčni zavezanci, ki so danes še obvezniki za obračun DDV, po 01.01.2007 pa to več ne bodo, kar posledično pomeni, da od 01.01.2007 niti ne bodo smeli več obračunati DDV, niti vstopnega DDV pri dobavah, niti izkazovati DDV na izstavljenih računih.

Prehodne določbe ZDDV-1 v 149. členu določajo postopke ureditve nastale situacije, glede na to ali gre za novega ali že obstoječega davčnega zavezanca od dneva uveljavitve ZDDV-1, torej od dne 17.11.2006 do 01.01.2007.

Obstoječi davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in izpolnjuje oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1 (oba pogoja hkrati), v skladu s 149. členom ZDDV-1, predloži davčnemu uradu do 31.12.2006 zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev (od novembra 2005 do vključno oktobra 2006) ni presegel ali ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000,00 € obdavčljivega prometa. Pri tem obdavčljivi promet zajema znesek obdavčenih dobav blaga in storitev, znesek oproščenih transakcij po določbah 52. do 55. člena ZDDV-1, ki zajema oproščene transakcije v zvezi z izvozom, mednarodnim prevozom in storitvami posrednikov, znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij (četrti odstavek 44. člena ZDDV-1) ter zavarovalnih storitev. Pri tem obdavčljivi promet ne zajema pri tem obračunanega DDV, niti zneska od odtujitev opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 149. člena ZDDV-1 pa se lahko davčni zavezanec odloči, da bo kljub temu, da ne izpolnjuje zahtevanega praga za obračun DDV, le – tega še naprej obračunaval in o svoji izbiri obvesti davčni organ.

Zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV ali obvestilo o odločitvi za obračunavanje DDV predloži davčni zavezanec v vlogi, ki vsebuje osnovne podatke o davčnem zavezancu, kot so firma, sedež, naslov, identifikacijska številka za namene DDV in znesek obdavčljivega prometa, saj tako zakon kot podzakonski akti ne predvidevajo posebnega obrazca za vložitev zahtevka ali obvestila za obračun DDV.

V kolikor davčni zavezanec ne bo do 31.12.2006 davčnemu organu predložil zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV ali obvestila o odločitvi za obračunavanje DDV, bo davčni organ izdal odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti, ko bo v sodelovanju z davčnim zavezancem ugotovil izpolnjevanje pogojev za izbris po uradni dolžnosti. Vse do izdaje odločbe pa bodo ti davčni zavezanci še obračunavali DDV, saj bo v odločbi naveden tudi rok prenehanja identifikacije za namene DDV, podana pa je tudi možnost pritožbe na odločbo v roku petnajstih dni, ki bo zadržala izvršitev odločbe.

Novim davčnim zavezancem, ki še niso identificirani za namene DDV, bodo pa do konca leta 2006 izpolnili pogoj za vključitev med zavezance za plačilo DDV po 45. členu ZDDV, t.j. 5.000.000,00 SIT  (20.864,63 €), ne pa tudi praga za identifikacijo na namene DDV po 94. členu ZDDV-1 t.j. 25.000,00  € (5.991.000,00 SIT), prijave za namene DDV ni potrebno vlagati. V kolikor pa davčni zavezanec prijavo vseeno predloži na obrazcu DDV-P2, pa lahko to pomeni, da:

• v sistem DDV ne želi vstopiti – v tem primeru ga davčni organ pozove, da poda izjavo s katero potrjuje, da do konca leta 2006 ne bo presegel 25.000 € (5.991.000,00 SIT) obdavčljivega prometa, davčni organ mu zato ne izda identifikacijske številke, izjavo pa shrani v spisu zavezanca,
• v sistem DDV želi vstopiti – davčni organ mu izda identifikacijsko številko za namene DDV in če je znesek njegovega obdavčljivega prometa pod 5.000.000,00 SIT  (20.864,63 €) ga davčni organ identificira kot prostovoljnega davčnega zavezanca, če pa je znesek obdavčljivega prometa nad 5.000.000,00 SIT (20.864,63 €) pa kot rednega zavezanca.

Pri tem pa naj opozorim tudi na to, da ZDDV-1 ni spremenil le praga za identifikacijo za namene DDV temveč tudi razmejevanje med davčnimi in hujšimi davčnim prekrški ter kazni v zvezi z njimi. Tako se neupravičeni obračun DDV na računu šteje za davčni prekršek, zaradi katerega je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik (5. točka prvega odstavka 140. člena ZDDV-1) kaznovana s plačilom globe od 1.200,00 do 41.000,00 €, ne izpolnitev obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem dejavnosti kot davčnega zavezanca ali ne predložitev zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV pa se šteje za hujši davčni prekršek, za katerega je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik (3. točka prvega odstavka 141. člena ZDDV-1) kaznovana s plačilom globe od 2.000,00 do 125.000,00 €.