Kako je z obračunom DDV glede najema parkirnih mest in kako je njihov najem obravnavan z davčnega vidika?

Značilnost DDV je, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti znesek DDV, ki ga je plačal pri nabavah blaga, materiala ali storitev, če bo le-te uporabljal za svoje namene obdavčljivih transakcij. Vendar 40. člen Zakona o davku na dodano vrednost določa, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov in storitev, ki so povezane z njimi. To pomeni, da je strošek najema parkirnih mest tesno povezan z uporabo osebnih vozil, zato se obračunani in plačani DDV ne sme uveljaviti, kot vstopni DDV (velja za zaposlene in poslovne partnerje).

20. člen ZDDPO-1 opredeljuje, da so davčno priznani odhodki, tisti, ki so potrebni za pridobitev prihodkov in so obdavčeni po ZDDPO-1. 21. člen ZDDPO-1 opredeljuje odhodke, ki se ne priznajo kot davčno priznani odhodki, med katere spadajo tudi odhodki v obliki ugodnosti, ki jih zaposleni prejemajo od svojega delodajalca in 6. točka tretjega odstavka 21. člena ZDDPO-1 opisuje, da je strošek zagotovitve parkirnega mesta zaposlenim davčno nepriznan odhodek.

Po določbi 20. člena je del stroškov najema parkirnih mest, ki so namenjena poslovnim partnerjem, odhodek, ki je potreben za pridobitev prihodkov in je tako obravnavan, kot davčno priznan odhodek. Zato mora družba določiti, koliko parkirnih mest se uporablja za zaposlene in koliko za stranke ter nato v odstotku določi znesek davčno priznanih odhodkov, ki se nanašajo na uporabo parkirnih mest, namenjenim poslovnim partnerjem.