Kdaj so izpolnjeni pogoji za vračilo davka na dodano vrednost, obračunanega v drugi državi članici Evropske unije?

Z vidika določb Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 21/2006 – ZDDV-UPB4) izhaja pravilo, da lahko davčni zavezanec odbije vstopni DDV le na računih, ki jih prejme od drugih davčnih zavezancev za opravljen promet blaga in storitev v Sloveniji, pri uvozu in pri samoobdavčitvi. V obravnavanem primeru pa je bil slovenskemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Republiki Sloveniji, DDV obračunan na računu, ki ga je prejel od davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV v drugi državi članici Evropske unije, za tam opravljene storitve. To pomeni, da bi lahko uveljavljal pravico do vstopnega DDV le v tej državi članici Evropske unije, in sicer neposredno ali pa preko davčnega zastopnika. V nasprotnem primeru pa slovenskemu davčnemu zavezancu prejeti račun in zaračunana storitev z DDV predstavljala bruto strošek poslovanja.