Storitve ekonomskega propagiranja (oglaševanja oziroma promocije) za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici

Skladno z določili 2. točke tretjega odstavka 17. člena in 18. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 21/2006 – ZDDV-UPB4) ter 32. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 17/2004 do 10/2006) menim, da je v primeru, ko slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV (izvajalec storitve), opravi storitev ekonomskega propagiranja (oglaševanja oziroma promocije), na območju Republike Slovenije, za davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV v drugi državi članici (naročnik storitve), kraj opravljanja storitve v državi članici, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto.