Slovenski davčni zavezanec po naročilu italijanskega ID zavezanca za namene DDV, opravi storitev dodelave na blagu, ki je last Italijana

Vprašanje 1: Pod kakšnimi pogoji je lahko Italijansko podjetje izvoznik blaga?

Kot navajate, bo italijansko podjetje v Sloveniji opravilo le izvozno carinjenje, torej opravi izvozni posel kot davčni zavezanec druge države članice. Po določilih Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV), se kot izvoz blaga po 1. točki 31. člena tega zakona v povezavi z 1. odst. 86. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje izven Skupnosti iz druge države članice. Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun iznesla blago iz carinskega območja Skupnosti.

Italijansko podjetje se na izdanem računu ne sklicuje na določbo slovenskega zakona (ta zavezuje le slovenskega zavezanca), ampak na določbo zakona države, v kateri ima sedež oziroma ki mu je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil izvoz blaga. Lahko se sklicuje tudi na ustrezno določbo 15. člena Šeste direktive.

Vprašanje 2: Kakšen račun za opravljene storitve dodelave blaga italijanskemu naročniku izda slovenski davčni zavezanec?

Po določilih 18. d člena ZDDV velja, da je kraj opravljanja storitev na premičninah, ki se opravijo za naročnika , ID zavezanca v drugi državi članici, kot je država v kateri so storitve dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala ID številko za namene DDV, pod katero je bila zanj storitev opravljena, če se blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri so bile storitve dejansko opravljene.

Za opravljene storitve dodelave blaga bo slovensko podjetje italijanskemu naročniku izdalo račun brez DDV, s sklicevanjem na 18.d člen ZDDV.

Davčni zavezanec, ki pridobiva blago na dodelavo in na tem blagu v Sloveniji naredi določene storitve, mora po 3. odst. 56. a člena ZDDV v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke o blagu, ki ga pridobi iz druge države članice od davčnega zavezanca, identificiranega za DDV v drugi državi članici, v zvezi s katerim je bila opravljena storitev na premičnini v Sloveniji. Slovenski davčni zavezanec mora skladno s 176. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV voditi posebno evidenco, ki je predpisana z obrazcem PE-17 (obrazec je priloga Pravilnika o izvajanju ZDDV: Ur.l. RS št. 45/04).

Kot navedeno se mora italijansko podjetje ravnati po določilih zakonodaje kjer je identificiran za namene DDV.  Menim, da mora prav tako voditi evidence, da je blago začasno odposlal na dodelavo v drugo državo članico (v Slovenijo)  in, da je dodelano blago nato odposlano iz države v kateri so bile storitve opravljene; iz Slovenije, v tretjo državo.

Ker se blago ne bo vrnilo v Italijo, bo moralo podjetje tako dokazovati, da je bilo blago dejansko dobavljeno oz. odpeljano iz Slovenije in, da je bilo poslano v Slovenijo le z namenom dodelave na tem blagu, namembni kraj dobave blaga pa je tretja država.