Katere so spremembe pri obdavčitvi dobička iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala od leta 2006 naprej?

Za spremembe, ki jih je na področju obdavčitve dobička pri odsvojitvi finančnega kapitala prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - 1D (Uradni list RS, št. 115/05), z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2006 dalje, so:

• obdavčuje se dobiček ne glede na rok imetništva kapitala,
• ni več akontacij dohodnine; stopnja davka je določena v višini 20 odstotkov, ki se bo vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšala (po petih letih bo stopnja 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov, po petnajstih letih 5 odstotkov in po dvajsetih letih 0 odstotkov),
• pri ugotavljanju dobička iz kapitala se upošteva tudi uskladitev nabavne vrednosti kapitala s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin.

Za kapital veljajo:

• nepremičnina na kateri je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju,
• vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter
• investicijski kuponi.

Zakon ne določa več pretežnega lastniškega deleža ali njegovega dela in za vrednostne papirje ne veljajo več dolžniški vrednostni papirji. Navedeno pomeni, da se od 1. januarja 2006 dalje ne ugotavlja več pretežni lastniški delež, prav tako se ne ugotavlja dobiček iz kapitala pri odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjih.

Katera je nabavna vrednost kapitala ?

Delnica pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena na sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost delnic pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januarja 2006.

Nabavna vrednost vrednostnih papirjev in deležev, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, če tržne vrednosti ni, se uporabi knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006.

91. člen ZDoh navaja, da se za nabavno vrednost investicijskega kupona, ki je bil pridobljen pred 1. januarjem 2003, šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.

Naj kaj bodimo pazljivi !

Zgodi se nam lahko, da je nabavna vrednost kapitala na dan 1. 1. 2006 nižja, kot je bila vrednost, če smo kapital pridobili pred 1. 1. 2003. To pomeni, da nam naložbe v kapital ne omogočajo njihovega ohranjanja vrednosti in ustreznega donosa.

Ne pozabimo na valorizacijo !

Nabavna vrednost kapitala se za čas od koledarskega leta pridobitve kapitala do koledarskega leta odsvojitve kapitala uskladi (valorizira) s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (dalje SURS) če je bila odsvojitev izvršena po preteku enega leta od leta pridobitve. Pri določitvi koeficienta rasti cen življenjskih potrebščin se upošteva število mesecev posedovanja kapitala v letu pridobitve in v letu odsvojitve, odvisno je od tega, ali smo kapital posedovali manj ali več kot šest mesecev v koledarskem letu.

Vrednost investicij in stroškov vzdrževanja se za čas od koledarskega leta dokončanja investicije oziroma koledarskega leta nastanka stroškov vzdrževanja do koledarskega leta odsvojitve nepremičnine uskladi s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, po podatkih SURS, če je bila investicija dokončana oziroma so stroški vzdrževanja nastali vsaj eno koledarsko leto pred odsvojitvijo nepremičnine.

Za nabavno vrednost kapitala se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, kar smo dokazali  z ustreznimi dokazili.

Kadar smo pridobili delnice ali drug kapital na način, se za nabavno vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma na dan, ko smo pridobili delnice ali drug kapital.

Kako določiti vrednost kapitala ob odsvojitvi ?

Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil ni razvidna vrednost kapitala ali ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.

Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške:

• znesek davka na promet nepremičnin, ki smo jo plačali ob odsvojitvi nepremičnine,
• provizijo (največ 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi), ki smo jo plačali borzno posredniški hiši, družbi za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri odsvojitvi kapitala, ter provizija borzi vrednostnih papirjev in klirinško depotni družbi v zvezi z odsvojitvijo kapitala,
• stroške, ki smo jih plačali v zvezi z cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec, vendar največ 45.000 SIT in
• nabavna vrednost in stroške v tuji valuti preračunamo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije (preračun se opravi na dan pridobitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov).
  
  Kako ugotovimo davčno osnovo ?

Davčna osnova od dobička iz kapitala ugotovimo tako, da ugotovimo razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna, izguba zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala. Za izgubo se ne šteje negativna razlika, ki je posledica valorizacije.

Izguba, ki jo dosežemo z odsvojitvijo kapitala ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove v primeru:

• če smo v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobili vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobili pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala,
• če smo odsvojili kapital in naši družinski člani ali pravna oseba, v kateri imamo lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev in
• pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, ki ga imamo v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, se  nam zmanjša za dejanske stroške v obliki provizije, vendar skupaj ne več kot 1,5% od pozitivne razlike.

Kako se izračuna kapitalski dobiček ?

Nabavno vrednost valoriziramo z koeficientom rasti življenjskih potrebščin, nato od prodajne vrednosti odštejemo stroške provizije (1%) in razlika je kapitalski dobiček, ki je osnova za obdavčitev.

Od leta 2006 je stopnja davka za vse lastnike kapitala enaka - za prvih pet let imetništva 20 odstotkov, potem se bo pa vsakih pet let davčna stopnja znižala za pet odstotnih točk, vse dokler po 20 letih lastništva naložbe davka ne bo več. Od davčne stopnje bo možno odšteti določen odstotek upravljavsko-posredniških stroškov, davek pa se bo plačal takoj po prodaji in bo dokončen, ne glede na to, v katerem dohodninskem razredu bo posamični davčni zavezanec.

Oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala

Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri:

• prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij.
• odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem smo imeli prijavljeno stalno prebivališče in smo ga imeli v lasti ter smo tam dejansko bivali vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo (v primeru, da smo stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljali v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga oddajali v najem, se za odsvojitev kapitala ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki smo ga uporabljali v zvezi z opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali smo ga oddajali v najem in
• odsvojitvi investicijskih kuponov, če smo jih pridobili z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe (postopek obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe).