-
Oprostitev plačila dohodnine (po 20. členu ZDoh-1)
Oprostitev plačila dohodnine je poleg že uveljavljenih oprostitev razširjena še na nekatere druge vrste dohodkov (na primer: prejemki v zvezi z družinsko politiko, ki jih izplačujejo tudi občine, dodatek za veliko družino, dohodki od prostovoljnega usposabljanja za nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, veteranski dodatek, denarne nagrade športnikom, subvencioniranje in regresiranje prehrane, mesečnih vozovnic, ki se financirajo po zakonu o osnovni šoli, povračila stroškov sodnega ali upravnega postopka, zamudne obresti, ki so izplačane na podlagi sodne odločbe, pokojninska renta in odkupna vrednost, izplačana v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju PID, odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine žrtvam kaznivih dejanj…).
Ta sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005. To pomeni, če je bila v letu 2005 od teh dohodkov obračunana in plačana akontacija dohodnine, se ta poračuna pri letni odmeri dohodnine za leto 2005.
-
Bonitete
Iz obdavčitve so izključene bonitete iz naslova uporabe parkirnega prostora, ki ga delojemalcu zagotovi delodajalec in iz naslova uporabe računalniške in telekomunikacijske opreme (sem sodijo tudi mobilni telefoni). Pri boniteti iz naslova uporabe osebnega vozila za privatne namene je davčna osnova v devetem letu in vseh naslednjih letih uporabe osebnega vozila določena v višini 10 % od nabavne vrednosti vozila.
-
Ladja dolge plovbe
Za dohodek, ki ga zavezanec doseže v zvezi z zaposlitvijo na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je zavezanec zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, se davčna osnova določi v višini 70 % dohodka. Tudi ta sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
-
Dohodek iz dejavnosti
V poglavju o dohodku iz dejavnosti je predvidenih več sprememb.
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je registrirana kot samostojni podjetnik, ne vključuje več vseh dohodkov med dohodke iz dejavnosti, ampak so posamezni dohodki ob izpolnjevanju še dodatnih pogojev lahko obdavčeni glede na naravo oziroma osnovno opredelitev po zakonu o dohodnini. Črta se namreč določba, da se izključitev dohodka, doseženega z oddajanjem premičnin in nepremičnin v najem ter dohodka, doseženega z izkoriščanjem premoženjskih pravic, iz dohodka iz dejavnosti ne more uveljaviti, če zavezanec sicer opravlja dejavnost.
Pri davčnih zavezancih, t.i. NORMIRANCIH, pri katerih se davčna osnova lahko ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25 % ustvarjenih prihodkov, se povečuje pogoj glede višine prihodkov s 3,9 na 6 milijonov letnih prihodkov. S tem bo zagotovljeno poenostavljeno ugotavljanje osnove za obdavčitev za večje število zavezancev, ki imajo dohodke iz dejavnosti.
Neobdavčeno prenehanje dejavnosti je določeno tudi v primeru prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali pastorka. Črtane so določbe glede zadržanja števila zaposlenih, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je prevzela dejavnost.
Samostojni podjetniki lahko morebitno izgubo pokrivajo ne več pet, temveč v naslednjih sedmih letih.
-
Dohodek iz oddajanja premoženja v najem
V skladu z novo ureditvijo davčni zavezanci, ki dosegajo dohodek z oddajanjem premoženja v najem uveljavljajo normirane stroške v višini 40% in ne več samo 20%. Tudi ta sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
-
Obresti
Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini se od obresti obračuna in plača davek po stopnji 20 %, pri čemer je zakonodajalec za leti 2006 in 2007 predvidel prehodno ureditev, ki za ti dve leti določa 15 % obdavčitev obresti. Ob tem je potrebno upoštevati še znesek neobdavčenih obresti na letni ravni, ki leta 2006 znaša 300 000 tolarjev, leta 2007 pa 150 000 tolarjev. S 1.1.2008 ne bo več posebnih olajšav pri obdavčevanju obresti. V neobdavčene obresti v omenjenih zneskih se vštevajo le obresti na depozite pri bankah, ustanovljenih v Sloveniji ali državah članicah EU.
V oprostitev dohodnine od dohodkov iz obresti je vključenih 50% obresti od obveznic Slovenske odškodninske družbe, če so obveznice prejeli upravičenci po zakonu, ki ureja denacionalizacijo, in obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se oblikuje na podlagi stanovanjskega zakona. Tudi ta sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
Poleg tega je novela zakona uvrstila med oprostitve tudi zamudne obresti, vendar le, če so bile izplačane na podlagi sodne odločbe.
-
Vzajemni skladi
Odpravljena je posebna obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov. Dohodek iz vzajemnih skladov je obdavčen kot dobiček iz kapitala, če gre za prodajo oziroma vnovčitev investicijskega kupona vzajemnega sklada, drugi dohodki iz tega naslova pa se obravnavajo, glede na svojo naravo, kot obresti oziroma dividende.
-
Dobički iz kapitala
V skladu z novelo zakona o dohodnini se za kapital štejejo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah ter investicijski kuponi. Za kapital se po novem ne bodo več vštevali dolžniški vrednostni papirji.
Kapitalski dobiček je po novem predmet obdavčitve ne glede na čas posedovanja kapitala, pri čemer se davčna stopnja z leti zmanjšuje. Za davčne zavezance je pomembna prehodna določba, po kateri se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev, ki so bili pridobljeni pred 1.1.2003, šteje tržna vrednost na dan 1.1.2006. Nabavna vrednost kapitala se valorizira s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Oproščen je dobiček iz kapitala pri prvi odsvojitvi delnic in deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, novost pa je v tem, da velja oprostitev tudi za prvo prodajo teh podedovanih delnic ali deležev. Ta oprostitev se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znaša 20% in se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala, kar pomeni, da je davčna stopnja po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 15%, po dopolnjenih 10 letih 10%, po dopolnjenih 15 letih 5% ter po dopolnjenih 20 ali več letih imetništva kapitala 0%. Tako izračunana in plačana dohodnina se šteje kot dokončni davek.
-
Olajšave
Višja je posebna osebna olajšava za samostojne kulturne delavce in samostojne novinarje in sicer 6 milijonov tolarjev, prej 3,9 milijonov tolarjev.
Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in pomoč bo razširjena tudi na vzdrževanega otroka, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
Rezidenti lahko zmanjšujejo davčno osnovo za največ 4% letne davčne osnove za plačane zneske za reševanje stanovanjskega problema (za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja), in sicer za vplačila lastnih sredstev, ter zneske glavnice in obresti, ki jih zavezanec odplača v tekočem letu v zvezi s posojilom, pridobljenim za rešitev svojega stanovanjskega problema. Za porabljena lastna sredstva lahko zavezanec zmanjšuje letno davčno osnovo v obdobju 15 let, ki se začne z letom plačila, tako da vsako leto uveljavlja del porabljenih lastnih sredstev. V primeru, da davčni zavezanec uveljavlja to zmanjšanje davčne osnove, ne sme uveljavljati hkrati tudi zmanjšanje davčne osnove po 5. točki prvega odstavka in tretjem odstavku 112. člena ZDoh-1, to sta 2 % olajšava za plačane zneske za rešitev stanovanjskega problema zavezanca ter 2 % olajšava za obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca. Tudi ta sprememba se uporablja že pri odmeri dohodnine za leto 2005.
Prenehala je veljati določba, po kateri se dohodek iz premoženja otroka do 18. leta starosti prišteva k dohodku enega od staršev.
S ciljem zmanjšanja administriranja je opuščena obveznost poročanja delodajalcev o zaposlitvi dijaka ali študenta na podlagi napotnice, in sicer davčni upravi in inšpektoratu za delo.
-
Nekatere določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1, ki pomenijo določene spremembe pri pobiranju dohodnine:
Odpravljeno je plačilo davčnega odtegljaja pri dohodkih rezidenta, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, če izračunana akontacija dohodnine ne presega 5.000 tolarjev - razen za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke iz dejavnosti.
Zavezancem, ki so po določbah zakona o gospodarskih družbah podatke o svojem poslovanju poslali AJPES, teh ni treba pošiljati tudi davčnemu organu.
Ukinjena je obveznost nepremičninskih posrednikov, da morajo enkrat letno davčnemu organu posredovati vse podatke o poslih pridobitve ali odsvojitve nepremičnine, ki so jih izvedli v preteklem davčnem letu. Nepremičninski posredniki namreč na podlagi predpisov o nepremičninskem posredovanju vse, za davčni nadzor potrebne podatke, obvezno posredujejo v skupno bazo podatkov o posredovanju v prometu z nepremičninami. Davčni organ ima možnost pridobiti podatke iz te baze.
-
Davčno obdobje
Zavezanci lahko izberejo, da je njihovo davčno obdobje enako njihovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega. Sprememba ZDDPO -1B določa, da sme zavezanec izbrano davčno obdobje spreminjati po petih letih (in ne po sedmih letih, kot je to določal prej veljavni ZDDPO-1) – velja tudi za primere opravljenih sprememb v letu 2005.
-
Davčna osnova
Nova je določba v zvezi z ugotavljanjem davčne osnove pri razlikah zaradi sprememb računovodskih usmeritev, popravkov napak in prevrednotenj, za katere se preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala (razlike se vključijo v davčno osnovo) in obenem nova prehodna določba v zvezi z davčno obravnavo učinkov sprememb, ki bodo nastali zaradi spremenjenih pravil računovodenja – vključitev v davčno osnovo v treh davčnih obdobjih, in sicer v prvem letu najmanj eno tretjino.
Izvzem prihodkov zaradi nepriznanih odhodkov
Nova je tudi določba, ki ureja izvzem prihodkov, neposredno povezanih s predhodno nepriznanimi odhodki, in sicer za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, kazni, ki jih izreče pristojni organ, in obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev.
Amortizacija
Po spremembi določbe glede priznavanja amortizacije se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev prizna kot odhodek največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter z upoštevanjem predpisane najvišje letne amortizacijske stopenje, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano oziroma do odtujitve. Po novem je torej možno, da bo celoten strošek amortizacije sredstva priznan kot odhodek tudi za davčne namene.
Odpravljena je ureditev prej veljavnega zakona, ki ni dopuščala oziroma je omejevala priznavanje amortizacije v primeru pridobitve starih oziroma rabljenih opredmetenih osnovnih sredstev (črtanje prej veljavnega sedmega in osmega odstavka 26. člena ZDDPO-1). To pomeni, da se zavezancu tudi v primeru pridobitve osnovnih sredstev od povezane osebe, ki ni rezident, amortizacija prizna kot odhodek, in da se zavezancu, ki je pridobil staro ali rabljeno sredstvo od osebe, ki ni rezident in ne velja za povezano osebo, amortizacija tudi prizna kot odhodek, in to brez dodatnega dokazovanja, da sredstvo še ni dokončno amortizirano. Navedeno velja tudi za leto 2005.
Odhodki - plače
V zvezi s priznavanjem plač kot odhodka za davčne namene je nova določba, da se plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so izplačane iz dobička na podlagi udeležbe v dobičku, ne priznajo kot odhodek.
Izguba
Podaljšano je obdobje za pokrivanje davčne izgube v naslednjih davčnih obdobjih (na sedmih namesto v petih davčnih obdobjih) – velja tudi za izgube iz obdobij 2000 do 2005, kar pomeni, da se lahko tudi davčne izgube, nastale v letih 2000 do 2005, pokrivajo v naslednjih sedmih davčnih obdobjih, ki sledijo obdobju, v katerem so nastale.
Za leto 2005 je posebej določeno, da se dolgoročno odloženi prihodki za prejete državne podpore za nakup osnovnih sredstev in druge določene stroške obravnavajo tako, da ne povečujejo davčne osnove.
-
Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev
Usklajujejo se določbe zakona z Direktivo Sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic. Med pogoji, ki ga za davčno ugodnost pri obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev predpisuje direktiva, je tudi pogoj najnižje vrednosti kapitala, ki ga mora imeti po zamenjavi družba prevzemnica, da je lahko družbenik, ki zamenja vrednostne papirje, deležen določenih upravičenj. Zakon spreminja pogoj odstotka najnižje vrednosti kapitala, ki ga mora imeti po zamenjavi družba prevzemnica, in sicer je ta delež od 1.1.2006 dalje 20 % (prej 25 %), od 1.1.2007 dalje 15 % in od 1.1.2009 dalje 10 %.
-
Davčne olajšave
Davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
Z novim drugim odstavkom 49. člena, ki nadomešča dosedanji drugi odstavek tega člena, je spremenjena oziroma razširjena davčna olajšava za spodbujanje raziskav in razvoja. Določena je možnost zmanjšanja davčne osnove za 20 % vlaganj, ki se kvalificirajo za olajšavo (v zvezi s to spremembo je določeno tudi prenehanje veljavnosti Pravilnika o določitvi opreme za raziskave in razvoj za uveljavljanje dodatne olajšave po ZDDPO-1).
Na novo je urejena možnost za uveljavljanje regijske razvojne davčne olajšave (zmanjšanje davčne osnove za 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, če ima sedež na na območju države, ki ima bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 % oziroma 40 % vlaganj v raziskave in razvoj, če ima sedež na področju države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 %, vendar največ v višini davčne osnove). Določba o regijski olajšavi začne veljati z dnem odobritve Evropske komisije, uporablja pa se od 1. januarja tistega leta, v katerem je odobritev dana.
Investicijska olajšava
Črtana je določba, po kateri je bilo dosedaj uveljavljanje investicijske olajšave vezano na prepoved razporejanja dobička za udeležbo v dobičku v treh letih po uveljavitvi olajšave. To pomeni, da je obenem ukinjena tudi sankcija, po kateri je zavezanec, ki je razporedil dobiček za udeležbo v dobičku pred potekom treh let po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, moral povečati davčno osnovo v obdobju razporeditve dobička za udeležbo v dobičku za znesek predhodno uveljavljene davčne olajšave.
Splošna investicijska olajšava
Nova je prehodna določba, ki podaljšuje uveljavljanje splošne investicijske olajšave v letih 2006 in 2007 v višini 20 % investiranega zneska (namesto 10 %).
Olajšava za donacije
V določbi 52. člena, ki ureja olajšavo za donacije, se pri opredelitvi namenov, za katere se prizna olajšava, dodatno vključi tudi donacija za invalidske namene.
-
Določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1, ki so povezane z ZDDPO-1B:
Davčnemu zavezancu je omogočeno, da v primerih, ko je v skladu z ZGD, del podatkov, ki so po določbi 340. člena ZDavP-1 sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v takšnih primerih, način in roke izmenjave podatkov med AJPES in DURS predpiše, minister, pristojen za finance (dopolnitev 341. člena ZDavP-1).
Črta se 357. člen ZDavP-1, kar pomeni ukinitev poročanja plačnika davka v zvezi s primeri, ko ni davčnega odtegljaja (obrazec ODO-2).