V zvezi z izstavljanjem računa za promet, ki je opravljen med komitentom in komisionarjem, ki sta identificirana za namene DDV, sta možna dva načina, in sicer:
1. Komitent komisionarju ne izstavi računa, temveč sam komisionar izda komitentu obračun oziroma drug dokument, ki velja kot račun in ima vse obvezne podatke, skladno z določili 34. člena ZDDV. V skladu z določili prvega odstavka 91. člena PZDDV, lahko namreč račun izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev (v našem primeru komisionar) v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve – davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za takšen način izdaje računa, če sta obe strani soglasni, da se obračun opravi na ta način v katerem posebej izkaže prodajno vrednost rabljenega prevoznega sredstva z obračunanim DDV ter svojo provizijo z obračunanim DDV. Ob tem morajo biti seveda izpolnjeni pogoji, določeni v drugem do petem odstavku 91. člena PZDDV. Davčno obveznost komitenta predstavlja tako znesek DDV od prodajne cene rabljenega prevoznega sredstva, zmanjšan za znesek DDV od komisionarjeve provizije. Komisionarjev vstopni DDV je enak komitentovi davčni obveznosti. Ugotavljanje davčnega preostanka pri tem ne pride v poštev.
2. Komisionar in komitent pa se lahko tudi dogovorita, da bo komisionar izdal komitentu obračun ali obvestilo ali odpoklic, ki nima lastnosti računa, nakar bo komitent sam izdal komisionarju račun za promet prevoznega sredstva, od katerega bo obračunal DDV. Komitent je komisionarju dolžan izstaviti račun v skladu s podatki, ki so predpisani v 34. členu ZDDV. Tudi v tem primeru velja, da znesek obračunanega DDV predstavlja komitentovo davčno obveznost ter komisionarjev vstopni DDV in da komisionar ne ugotavlja davčnega preostanka. Hkrati pa je tudi komisionar dolžan izdati komitentu račun za provizijo z obračunanim DDV in ostalimi podatki, predpisanimi s 34. členom ZDDV. Znesek obračunanega DDV predstavlja komitentu vstopni DDV.