Varščina oziroma ara pri kupoprodajni pogodbi

Pojem in uporabo varščine določa Obligacijski zakonik v členih od 64. naprej. Če je ob sklenitvi pogodbe ena pogodbena stranka dala drugi pogodbeni stranki neki znesek denarja v znamenje, da je pogodba sklenjena, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je varščina dana, razen če ni dogovorjeno drugače. Pri izpolnitvi pogodbe se mora varščina vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.

Da se izognete morebitnim težavam z obdavčitvijo varščine z DDV-jem, kot da gre za predplačilo oziroma avans, je po mojem mnenju pomembno, da je varščina dogovorjena v pogodbi in da višina varščine ne presega stroškov, ki jih je mogoče predvideti, če bi prišlo do odstopa od pogodbe. Varščina je upravičena takrat, kadar gre za blago po naročilu, ki se izdela oziroma dobavi za znanega kupca.

Prav tako je bistveno, kaj se oziroma naj bi se s to varščino počelo. Če pogodbena določila določajo, da se varščina ob podpisu pogodbe vrne, se DDV ne obračuna, če pa pogodbena določila določajo, da je varščina vključena v ceno, predstavlja to predplačilo in se DDV mora obračunati.