Obračunavanje stroškov storitve svetovanja

Po določilih 3. točke 3. odst. 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) so storitve svetovanja, ki se opravijo za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici, obdavčene tam, kjer ima sedež naročnik za katerega je bila storitev opravljena.

Kot navajate, naročniku poleg svetovalnih storitev zaračunavate tudi stroške, ki nastajajo v povezavi z opravljanjem teh storitev. Ker ti stroški povečujejo vrednost svetovalnih storitev menim, da se kot taki vključujejo v davčno osnovo od katere se obračunava DDV. Glede na določila 1. odstavka  21. člena ZDDV, je osnova za DDV vse kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oziroma storitev. Nadalje se po 2. točki 2. odst. tega člena v davčno osnovo med drugim vključujejo tudi stroški prevoza, ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oz. naročniku storitev.

Ker so skladno z določili 3. točke 3.odst. 17. člena ZDDV te storitve obdavčene po sedežu naročnika pomeni, da naročnik celotno storitev, ki je sestavljena iz storitev svetovanja in stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem teh storitev, obdavči kot prejemnik storitev svetovalcev.

Za zaračunano storitev svetovanja in za izkazane druge stroške (dnevnice, kilometrina, čas na poti, ipd.), ki jih zaračunate davčnemu zavezancu s sedežem izven Slovenije, skladno s 3. odst. 34. člena ZDDV,  na računu navedete gornjo določbo zakona, na podlagi katere je plačnik DDV naročnik, za katerega je bila storitev opravljena.