Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost (v nadaljevanju zavezanec) lahko zahteva ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov, če izpolnjuje naslednje pogoje iz tretjega odstavka 35. člena Zakona o dohodnini:

• zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih,
• njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih z vključno mesecem oktobrom tekočega leta ne presegajo 6 milijonov tolarjev,
• ne zaposluje delavcev,
• v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem  dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoje iz prejšnjih alinej.

To velja tudi za podjetnika, ki začne z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev ter bo začel opravljati dejavnost v zadnjih 6 mesecih prvega davčnega leta.

V skladu z 2. členom Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (Ur.l. RS, št. 130/04) vodijo ti zavezanci le knjigo izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev.

Zahtevo za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki zavezanec vloži v mesecu novembru tekočega davčnega leta za naslednje davčno leto. Zavezanec, ki na novo začne z opravljanem dejavnosti predloži zahtevo ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

Davčna osnova predstavlja plačane prihodke zmanjšane za 25%. Zavezanci, ki opravljajo kmetijsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, izdelujejo ali prodajajo izdelke domače in umetnostne obrti ter sobodajalci, ki dosegajo dohodke z občasnim oddajanjem do največ 15 ležišč v obdobju treh mesecev in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu lahko uveljavljajo normirane odhodke v višini 70% ustvarjenih prihodkov.