Nagrada za mladega prevajalca

Prvo Priznanje za mladega prevajalca 2002 je prejela

Ana Samardžija
za prevod dela Vidno in nevidno francoskega filozofa Mauricea Merlau-Pontoyja.

Obrazložitev:
Delo Vidno in nevidno je izšlo leta 1964, tri leta po avtorjevi smrti. Maurice Merlau-Ponty se v njem kritično ozira na Husserlovo in Heideggrovo fenomenologijo in skuša formulirati »fenomenologijo telesnosti« v širokem  pomenu, ki sega od telesnosti človekovih čutnih zaznav do tistega, čemur sam pravi »meso biti«. Človeško govorico Merlau-Ponty pojmuje in občuti kot »navoj vidnega in doživetega na jezik, jezika na vidno in doživeto«; to je jezik, ki je po Valeryju glas stvari samih. Delo Vidno in nevidno je kljub težavnosti svoje filozofske intence v slogovnem pogledu zasnovano kot neprekinjen tok dopovedovanja brez konvencionalnih argumentativnih formul in prehodov. Izrazite literarne kvalitete tega dela v izvirniku odločilno prispevajo k berljivosti in prepričljivosti, prevajalca pa postavljajo pred težavno preizkušnjo.

Ana Samardžija se je nanjo odzvala s suverenim obvladovanjem fenomenološke terminologije; avtorjev izvirni filozofski prispevek je slovenskemu bralcu posredovala v razumljivi in naravni govorici; neredko je posegla po besednih in semantičnih nelogizmih, a je na tem nevarnem področju pokazala izredno izvirnost in posluh za naravne možnosti slovenskega jezika. Avtorjev osebni slog je poustvarila v izbrušenem literarnem jeziku, ki nikdar ne podleže izrazni konvencionalnosti. Njem prevod ohranja vse slogovne registre izvirnika, od eksaktnega jezika filozofske razprave do ohlapne esejistične govorice, poetični vzponi izvirnika pa nam v prevodu razkrivajo avtoričin občutek za metaforični izraz in zvočno strukturo slovenščine.

Prevod Vidnega in  nevidnega je po kvaliteti enakovreden najboljšim prevodom humanističnih in leposlovnih besedil, ki so nastali v zadnjih letih. Društvo slovenskih književnih prevajalcev izreka priznanje tudi založbi Nova revija, ki s tovrstnimi prispevki bogati miselno obzorje in izrazni potencial slovenske humanistike.

Žirija:
Predsednik Marko Marinčič, člani Janko Moder, Jože Stabej, Branko Madžarevič, Niko Jež.

Razpisni pogoji za priznanje za mladega prevajalca:

• Priznanje si lahko pridobijo prevajalci, mlajši od 35 let, bodisi za svoj dosedanji opus ali za posamični prevod v obliki knjižne izdaje. V poštev prihajajo tudi prevodni prvenci.
  
• Revialni prevodi se lahko upoštevajo pri oceni opusa, vendar kot posamična prevodna dela ne zadoščajo za pridobitev omenjenega priznanja.
  
• Priznanje razpisujemo enkrat na leto, v poštev pa pridejo prevodi, izdani v zadnjih dveh letih, torej v letu razpisa in letu poprej.
  
• Podelitev priznanja ni naravna posledica razpisa in ni obligatorna. O podelitvi odloča Komisija za nagrade in priznanja pri DSKP, ki tudi zbira predloge in utemeljitve