Centri odličnosti in Kompetenčni centri - povezovanje za prebojne inovacije

Gospodarska zbornica Slovenije podpira nove institucionalizirane oblike povezovanja gospodarstva in RR sfere kot naložbo države in podjetij za zagotavljanje večje mobilnosti in aplikativnosti znanja. So prebojni korak za novo kulturo sodelovanja med nosilci razvoja, ki zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov delujejo neusklajeno in neodvisno drug od drugega.

Potreben bo velik napor v komunikaciji znotraj podjetij, v RR sferi, v državi in med vsemi temi, da bomo presegli ovire za drugačen način razmišljanja in delovanja, za dosego razvojnih ciljev in blaginje Slovenije. Vzajemno moramo doumeti, da slovensko gospodarstvo in slovenska znanost potrebujeta skupne vzvode za prebojne inovacije. Novi razvojni instrumenti, kakršni so centri odličnosti (CO), kompetenčni centri (KC) ter ostali instrumenti za podporo dobrim razvojnim projektom, morajo korenito preseči razdrobljeno, neusmerjeno javno financiranje raziskav in razvoja. Nujna so večja in skupna vlaganja podjetij in RR sfere ter skupno upravljanje vlaganj za doseganje odličnosti v znanosti in kompetencah za prebojne inovacije. GZS si bo prizadevala biti aktivna platforma za razvojna partnerstva in učinkovite operativne pristope in komunikacijo povezovanja.

Zato podpiramo centre odličnosti kot instrument »vrhunske znanosti po meri gospodarstva« in hkrati zahtevamo realizacijo obljube, da bodo v naslednjem koraku s podobnim instrumentom »centrov za vrhunske kompetence« podprta partnerstva iz gospodarstva in RR sfere za prebojne inovacije. Pri obeh vrstah centrov morajo imeti vključena podjetja aktivno vlogo, saj se v njih usmerjajo in oblikujejo nova temeljna in aplikativna znanja za tržno in tehnološko bolj ali manj rizične razvojne projekte.  

Poudarja pa se, da so ti instrumenti le manjši del ukrepov, ki bi za učinkovitost inovacijskega okolja morali delovati celoviteje, pregledno in fokusirano. Izhod iz razvojne krize je mogoč le z učinkovitim povezovanjem in ustvarjanjem znanja na področjih, kjer smo sposobni povezati odlično znanje in kompetence v gospodarstvu in RR sferi.

Zato gospodarstvo od Vlade RS pričakuje večja vlaganja v razvoj in hkrati na vladnem nivoju usklajeno razvojno politiko, ki bo z ukrepi razvojnim ciljem tudi sledila. V tem kontekstu gospodarstvo pričakuje tudi na najvišjem nivoju usklajeno oblikovanje razvojne spodbude za kompetenčne centre na področjih, ki v prvem koraku izbire CO niso bila »kompetentna«. Gospodarstvo neusklajenih, razdrobljenih razpisov za ta instrument ne more sprejeti, zato pa za »bolj zrele« dobre razvojne projekte pričakuje druge instrumente projektnega financiranja.

Tako gospodarstvo kot RR sfero pa morata slediti cilju, da se morajo večja javna in zasebna vlaganja v raziskave in razvoj odražati v bistveno večji dodani vrednosti gospodarstva.

CO so instrument, ki odgovarja prej naštetih zahtevam. Njihov cilj je doseči preboj v vrh svetovne znanosti, razvoj novih tehnologij ter vključevanje v mednarodne mreže. So okvir za doseganje kritične mase znanja in kompetenc na ključnih področjih, okvir in spodbuda za  pretok znanja, za hitrejši razvoj ter sodelovanje RR sfere in podjetij pri upravljanju. CO so usmerjeni v preseganje fragmentiranosti nosilcev znanja, s tem pa v zožanje prepada med RR sfero in gospodarstvom. So izjemna priložnost za gospodarstvo, ki lahko soodloča o usmerjenosti bazičnih raziskav, ki se bodo izvajale v okvirih programa CO. Poudarja pa se, da je realizacija koncepta in učinkovito delovanje CO mogoča le z aktivnim delovanjem in sodelovanjem podjetij, tako tistih, ki so vključeni v CO, kot tudi ostalih podjetij.

Slovenija si ne more več privoščiti razdrobljenosti in v zgolj znanstvene prioritete usmerjene RR sfere in nesodelovanja med nosilci razvoja, nosilci proizvodnje in komercializacije inovacij. Hkrati ne sme dopustiti nadpovprečne davčne obremenitve znanja, ki znižuje njegovo konkurenčnost in konkurenčnost Slovenije. To je še zlasti pomembno v času, ko bi morali prav z gospodarno naložbo v znanost in znanja v najširšem smislu nadomestiti padec cenovne konkurenčnosti, ki smo jo v času najhujše krize povzročili z zvišanjem stroškov dela.

Prihodnost je v sodelovanju in v aktivni vlogi gospodarstva, ki si v sodelovanju z znanostjo prizadeva za nove, prebojne inovacije, trajnostno družbo in družbo znanja. Temu cilju naj sledijo tudi usklajene odločitve Vlade RS, posebej pa  Ministrstva za gospodarstvo in  Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Več >>>