Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ ) je v javno obravnavo poslalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: predlog novele ZGD-1M).
Ključni del predloga novele ZGD-1M predstavlja prenos evropske direktive CSRD o trajnostnem poročanju v slovenski pravni red, bolje poznano tudi kot ESG. Poleg tega pa se z novelo prenašajo še evropski direktivi o objavi nekaterih davčnih informacij ter zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov.
Ključno izhodišče, ki ga zastopa članstvo GZS, je, da naj predlagatelj pri prenosu vsebine direktiv (EU) 2022/2464, (EU) 2022/2381 in (EU) 2021/2101 v predlog novele ZGD-1M dosledno in brez izjem izhaja iz minimalnih standardov oz. minimalnih zahtev omenjenih direktiv. Zavedamo se, da je potrebno zagotoviti skladnost slovenskega pravnega reda s pravom EU ter zagotoviti učinkovit prenos direktiv v slovensko pravo, vendar istočasno pozivamo k previdnosti in odgovornosti v tem procesu. Ključno je, da se v postopku prenosa evropskih direktiv slovenskemu gospodarstvu ne nalagajo (dodatne) obveznosti, ki niso neposredno zahtevane ali predpisane v samih direktivah. Vsako tovrstno odstopanje od vsebine direktiv in vsaka dodatna regulacija (nova administrativna bremena) ima negativne posledice za z birokracijo preobremenjeno slovensko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost na enotnem trgu. Slovensko gospodarstvo se že sedaj sooča z nadpovprečnimi administrativnimi bremeni, ki omejujejo njegovo rast in konkurenčnost. V času ohlajanja gospodarske klime v EU, razpadanja globalnega koncepta svobodne trgovine in naraščajočem strateškem rivalstvu EU z ekonomijami nekaterih tretjih držav, je skrb za globalno konkurenčnost slovenskih podjetij toliko pomembnejša.
Po pregledu predloga novele ZGD-1M na GZS ocenjujemo, da je vsebina direktiv (EU) 2022/2464, (EU) 2022/2381 in (EU) 2021/2101 večidel korektno prenesena v predlog novele, vendar pa opozarjamo, da je predlagatelj na določenih mestih bistveno presegel minimalne zahteve omenjenih direktiv oz. odstopil od načela minimalne harmonizacije, s čemer je naložil slovenskim podjetjem dodatne administrativne obveznosti in jih potencialno postavil v nekonkurenčen položaj napram konkurentom na enotnem trgu. Konkretno gre za naslednje rešitve, ki jim nasprotujemo:
Dodatno izpostavljamo tudi, da je predlog novele ZGD-1M »pisan na kožo« revizorjem, sklicujoč se na trenutno stanje na slovenskem trgu storitev revidiranja. Možnost, ki jo predvideva direktiva CSRD, da lahko mnenja o poročilih o trajnosti poleg »zakonitih revizorjev« pripravljajo tudi neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, je namreč po predlogu novele ZGD-1M izključena. Če je takšen pristop predlagatelja s pravnopolitičnega vidika kratkoročno načeloma še možno zagovarjati, pa že srednjeročno ne bo več vzdržen, predvsem v luči prihajajočih obsežnih zakonodajnih sprememb na ravni EU in posledično tudi v Sloveniji (zlasti direktiva CSRDDD, delegirana uredba o standardih poročanja za MSP idr.). Ocenjujemo, da slovenski revizorski trg z vidika potrebnih kompetenc in resursov srednjeročno ne bo zmožen zagotoviti ustrezne konkurence na področju opravljanja storitev dajanja mnenj o poročilih o trajnosti (tudi po verigah vrednosti), kar bo privedlo do de facto oligopola na škodo zavezancev in celotnega sistema korporativnega upravljanja. Ministrstvu zato že v tej fazi (novela ZGD-1M) predlagamo vsebinski razmislek o izkoristku možnosti, ki jo predvideva sama direktiva CSRD, da (pod vnaprej določenimi kvalitativnimi pogoji) mnenja o poročilih o trajnosti lahko pripravijo tudi neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, kar bi spodbudilo konkurenco na trgu in zagotovilo boljšo kakovost poročil.