Izhodišča Nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega programa (NRIP) za obdobje 2011-2020, ki jih je 7. julija 2010 potrdil Svet za znanost in tehnolgijo Vlade RS (SZT), je potrdil tudi UO GZS na svoji 16. seji z dne 14.07.2010.

 Na podalgi teh smernic bo Mininstrstvo za znanost in visoko šolstvo v sodelovanju s SZT do jeseni pripravilo predlog NRIP 2011-2020, ki naj bi ga obravnaval in sprejel  Državni zbor RS do konca tega leta. 

GZS je kot aktiven član SZT pri oblikovanju in sprejemu teh izhodišč zastopala stališča,  oblikovana v razpravah Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS, forumu na Gospodarskem portalu GZS in sejah UO združenj GZS  na to temo.

 Analitične osnove za razpravo o novem NRIP 2011-2020 so zapisane tudi v ažurirani publikaciji 3 resnice in 7 potez za tehnološki preboj Slovenije, ki jih najdete v priponki. Predlogi in cilji izpred dveh let kljub temu, da so se v pomemben delu pričeli izvajati, ostajajo in so v krizi še bolj aktualni kot v času konjunkture. Več v celotnem besedilu 3+7 2010=2020...

Povzetek stališč do NRIP 2011-2020, potrjenih s skelpom UO GZS, je naslednji:

Temeljni strateški cilj NRIP 2011-2020 mora biti izgradnja celovitega in usklajenega razvojno raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vzvod za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Prioritetno se mora za to povečati učinkovitost vlaganj sredstev v raziskave in razvoj. Samo povečevanje obsega vlaganj na ciljnih 3% BDP, ob sedanji učinkovitosti, ne more in ne sme biti osnovni cilj NRIP 2011-2020.

NRIP kot osnova za celovito razvojno raziskovalno in inovacijsko politiko države mora biti usmerjen v ustvarjanje in ne zgolj v delitev; v investiranje, ne zgolj v stroške. Zavezovati mora k cilju odlične znanosti za dvig konkurenčnosti gospodarstva, k merljivim kriterijemza redno spremljanje doseženih ciljev. Postaviti mora jasne časovnice in zavezance za njeno uresničevanje.To je ključna podlaga za ustvarjanje nove vrednosti, ki zagotavlja tudi trajen razvoj vseh drugih družbenih podsistemov (šolstvo, zdravstvo, kultura, šport) in tako ustvarja družbo blaginje.

Taka usmeritev zahteva strateški premik od dosedanjega ožjega razumevanja NRIP kot programa za usmerjanje vlaganj v raziskave in razvoj k širšemu konceptu izgrajevanja celovitega inovacijskega sistema, kar naj se odraža tudi v spremembi naziva v Nacionalni razvojno-raziskovalni in inovacijski program.

Za preseganje sedanjega razdrobljenega sistema financiranja, ki raziskovalne institucije in raziskovalce ne motivira za povezovanje z gospodarstvom ter komercializacijo znanja, so nujne sistemske spremembe. Gre za nujne spremembe v načinu financiranja, organiziranja, motiviranja in ponovne opredelitve statusa javne raziskovalno razvojne in izobraževalne sfere.

Zato je treba

1. Spremeniti merila za habilitacije in financiranje, ki morajo poleg znanstvene in pedagoške odličnosti uravnoteženo upoštevati rezultate sodelovanja z gospodarstvom.
2. Zagotoviti stabilno in transparentno programsko financiranje institucij, ne skupin raziskovalcev, s ciljem večjega deleža prihodkov iz naslova tržnih projektov in prodaje znanja. S tem sovpada bistveno večja odgovornost za učinkovitejše strokovno in poslovno vodenje in upravljanje zavodov.
3. Usmerjati javna sredstva za RR v prioritetna tehnološka področja, s potencialom in potrebami gospodarstva in znanosti. 60% vseh javnih sredstev za RR se mora usmeriti v razvojne projekte po meri gospodarstva. Nujno je soinvestiranje in usmeritev države  v »pametno« specializacijo.
4. Zagotoviti vlaganja države v vse faze inovacijskega procesa, v celotno verigo ustvarjanja in aplikacije znanja v konkurenčnih produktih in storitvah, zlasti s krepitvijo mehanizmov za podporo tržnim aplikacijam in razvoju novih trgov. Nujna je podpora tehnološkim in ne-tehnološkim inovacijam, slednjih s poudarkom na uvajanju novih poslovnih modelov, promoviranju inovativnosti ter soočanju z izzivi širših družbenih sprememb. Za to je nujno oblikovanje novih instrumentov pri tržnem uveljavljanju tehnoloških rešitev podjetij -zlasti z uporabo javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje novih produktov in storitev.
5. Za inovativnost, podjetnost, ustanavljanje novih in razvoj obstoječih visokotehnoloških podjetij, je potrebno celovito, v svet odprto in spodbudno inovacijsko in poslovno okolje. Zato je treba spremeniti zakonodajo (delovno pravno, davčno, izobraževalno, RR dejavnosti), ki bo povečala privlačnost za domače in tuje razvojne naložbe in talente. Še zlasti je pomembna prilagoditev delovno pravne zakonodaje za bolj dinamičen in bolj odprt trg dela. Povečati je treba davčne olajšave za naložbe v RR in uvajanje novih produktov na trg. Zmanjšati je treba davčne obremenitve znanja.
6. Pogoj za realizacijo NRRIP so naložbe in politike izobraževanja in usposabljanja. Z novimi oblikami upravljanja univerz se mora odpraviti veliko pomanjkanje razvojnih inženirjev v gospodarstvu ter pomanjkanje kompetence in ustvarjalnosti v najširšem smislu. Spodbujati in usmerjati je treba v naravoslovno in tehniško izobraževanje, tudi s tehniškimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah.
7. Kljub krizi je treba ohranjati ambiciozen cilj povečevanja vlaganj v RR na najmanj 3 % BDP do leta 2020, od tega zasebnih vlaganj 2% BDP. Zato morajo biti prioriteta novega NRRIP spodbude in novi instrumenti za nadaljnjo rast zasebnih vlaganj (neposredne spodbude, davčne spodbude za RR, sovlaganja države - javna naročila.
8. Nacionalni razvojno raziskovalni in inovacijski program 2011-2020 (NRIP) mora biti osnova za celovito razvojno raziskovalno in inovacijsko politiko države. Izvajanje NRIP kot strateškega dokumenta mora biti zaveza celotne vlade, njegovo izvajanje pa koordinirano in usklajeno med vsemi različnimi politikami. Izvajanje mora temeljiti na merljivih kriterijih in rednem spremljanju doseženih ciljev, opredeljene časovnice in zavezancev za njeno uresničevanje. Vlada mora zagotavljati sprotno preverjanje ukrepov različnih politik (finančno davčne, gospodarske, delovne, okoljske, regionalne,itd..) z vidika njihovega prispevka k uresničevanju ciljev inovacijske družbe.
9. Vlada mora vzpostaviti učinkovito, decentralizirano organizacijo izvajanja programa preko javnih agencij in drugih zasebnih in javnih institucij podpornega okolja, ki naj temelji na strokovnosti, preglednosti in stroškovni učinkovitosti.

Kakšno je vaše mnenje? Še vedno vas vabimo, da svoja stališča opredelite z odgovori na vprašanja v nadaljevanju. Z odgovori nam boste dali pomembno težo argumentom, s katerimi bomo kredibilen partner v pripravi končnega predloga NRIP 2011-2020.