Država in elektroenergetski sektor nosita veliko odgovornost, da gospodarstvu zagotovita zanesljivo, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo z energijo. Stanje na področju razvoja energetike v državi je kritično. Informiranje se zaradi nerazumevanja pojmov zlorablja za zavajanje javnosti o realnih trendih porabe in ustreznih virov energije in električne energije.Nesprejemljivo je, da je stroka v procesu oblikovanja energetske politike, z njo nujno povezanih načrtovanj ukrepov nadgradnje in prenove sistema ter strokovnega obveščanja javnosti, povsem odrinjena.
To velja tudi za aktualne javne in politične razprave o (ne)ekonomskih in socialnih vidikih upravičenosti izgradnje nadomestnih energetskih objektov, kot je TEŠ Blok 6 in JEK 2. Pri takšnih ocenah se opušča dejstvo, da slovensko gospodarstvo za svoj razvoj potrebuje zanesljivo, trajnostno in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo, zlasti z električno in da bo zavestno večanje energetske odvisnoti od uvožene energije, tudi električne, brez racionalih razvojnih naložb doma, bistveno zvišalo cene in zmanjšalo konkurečnost Slovenije. Zavestno opuščanje celovitih ocen - najprej okoljskih, ker gre pri TEŠ za okoljsko investicijo za učinkovitejšo rabo lastnih virov, ekonomskih in tudi, ne pa zgolj socialnih, ni sprejemljivo. Ne za obveščanje javnosti, še manj pa kot podlaga za odgovorne odločitve aktualne politike o razvoju slovenske energetike.
Še vedno aktualna stališča v zvezi z obema, sistemsko nujnima in komplementarnima objektoma, je Strateški svet PE PS GZS oblikoval leto nazaj, v januarju 2010 kot "Stališče o okoljskih, energetskih in ekonomskih vidikih nujnosti izgradnje TEŠ Blok 6 in odločitve za takojšnjo pripravo aktivnosti za JEK 2".
Cilj 6. razširjene seje strateškega sveta in tokratnega omizja pa je bil jasno in javno izraziti zahtevo in pripravljenost, da se v nadaljnjo pripravo dolgoročne strategije in NEP vključi kompetentna stroka. Upoštevanje različnih vidikov širše stroke je namreč nujen pogoj za kakovostno revizijo dolgoročnih in kratkoročnih državnih usmeritev kot temelja energetske politike ter dolgoročne energetske bilance, ki jih država danes nima.
Kritična stališča v zvezi z odgovornostjo za oskrbo in načrtovanje razvoja energetike, o sistemskih vidikih, pasteh in izzivih razvoja na tem področju, so predstavili (predstavitve v PDF formatu v priponki)
Na omizju, ki ga je vodila Alenka Avberšek, je preko 50 predstavnikov energetskega sektorja, gradbeništva, industrije in akademske sfere pritrdilo osnutkom stališč, ki jih je pripravila Programska skupina posveta.
Izpostavili so, da je zanesljiva, kakovostna, varna in cenovno optimalna preskrba z energijo, posebej električno, odgovornost države. Povsem nedopustno je nadaljevanje dosedanje liberalizirane energetske politike pri programih prenove in vlaganj, posebej na področju električne energije in plina, in to v zmotnem prepričanju, da bo trg poskrbel za kompleksen razvoj nacionalne energetike in potrebne investicije v energetsko infrastrukturo.
Medtem ko Evropa pospešeno oblikujejo energetske strategije in prioritete do leta 2020 ter usmeritve in ukrepe za prehod v nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050, bi morala Slovenija ustrezno prilagoditi svoje državne politike in strategije in programe vlaganj - že obstoječe in tiste v izdelavi, med njimi tudi NEP2 tako, da bo v največji možni meri sledila interesom slovenskega gospodarstva. Nesprejemljivo je, da bi se še naprej opuščalo načrtovanje razvoja nacionalne energetike in tudi elektroenergetskega sistema.
Energetika zahteva visoko strokovnost kadrov, je investicijsko zahtevna, tehnično-tehnološko kompleksna in zahteva dolga časovna obdobja priprave in realizacije vlaganj, ki so mnogo daljša od političnih mandatov. Mnenje javnosti in politične usmeritve v energetiki se čedalje pogosteje oblikujejo na podlagi mnenj nestrokovnjakov, civilnih organizacij in posameznikov brez referenc na področju energetike, interesno jih financirajo tudi tuji projekti in tuje institucije.
Stroka se zavezuje, da bo z bolj angažiranim obveščanjem javnosti presegla sporno tolmačenje in mešanje pojmov - energija, električna energija, razpoložljivost in varnost dobave energije, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije. Slovensko javnost je treba seznaniti z značilnostmi nacionalne energetike, elektroenergetskega sistema in pogoji, ki jih mora slovenski sistem kot del evropskega sistema izpolnjevati.
Ne sme se ponoviti praksa le 10% realiziranega prvega Nacionalnega energetskega programa, ki je bil že ob sprejetju neustrezen in nedorasel ekonomskemu razvoju. Napoved nizke stopnje rasti porabe električne energije, ki je temeljila na ocenah zagovornikov alternativnih energetskih scenarijev, se je izkazala za zavajajočo . Aktualna politika za področje energetike s tem ni imela ustreznega dokumenta niti takrat niti danes. Izvajanje potrebnih aktivnosti na področju izgradnje elektroenergetske infrastrukture je zastalo, čeprav je velik del opreme v obratovanju že v času priprave Re NEP prekoračil svojo življenjsko dobo. To je ob nedelujočem energetskem trgu in političnih bojih lobijev za prevlado v energetiki zameglilo dejstvo, da prav država odgovarja za zanesljivo oskrbo z energijo. Odgovora na to ne daje niti sedanji niti načrtovani energetski zakon.
Vse raziskave v svetu kažejo, da se bo poraba električne energije povečevala, ne glede na zmanjšanje ali stagnacijo porabe celotne energije. Tudi v Sloveniji. Zato je toliko bolj nesprejemljivo, da novela NEP nastaja že dve leti, pri čemer ni jasno kateri vhodni podatki, strokovne podlage, analize in zahteve so bile podane s strani naročnika, po našem vedenju pa tudi brez angažiranja slovenske elektroenergetske stroke v katerikoli fazi priprave NEP. NEP bi moral postati skoncentrirana usmeritev razvoja nacionalne energetike in oskrbe s kakovostno energijo, z jasno artikuliranim okvirjem za program razvoja in vlaganj v energetski sistem RS. Slovenska stroka je tako iz postopkov priprave NEP povsem izključena. Na pomanjkljivosti osnutka NEP2 lahko opozarja le neformalno, ker je zaradi variantnih ocen NEP brez TEŠ Blok 6 blokada na njegovo predstavitev. Zato združena slovenska stroka na naročnika NEP2 apelira, da se novi NEP2 pripravi na osnovi revizije (ne)doseganja ciljev Re NEP, realne ocene rabe energije in električne energije, in da se pred javno objavo javnostim le ta tudi strokovno recenzira.
Slovenska stroka opozarja, da je stanje na področju organiziranosti in razvoja energetike v državi kritično. Stalne reorganizacije podjetij elektroenergetskega sistema ne izhajajo iz dolgoročnih načrtovanj in potrebnih analiz procesov. Današnji ključni viri in sistemi slovenske elektroenergetike so na robu svoje iztrošenosti in jih bo treba nadomestiti. Konvencionalnih termoenergetskih objektov (NEK in TE na premog) ne moremo nadomestiti le z obnovljivimi viri. Lahko pa bi s smotrnimi ukrepi in odločitvami omogočili povečanje deleža obnovljivih virov do 25% v letu 2020. Žal projekti OVE in URE nimajo trdne dolgoročne usmeritve in zavezujočih operativnih izvedbenih načrtov, za njihovo izgradnjo manjkajo ustrezne projektne podlage. Nekateri projekti bi morali biti že v izvajanju, npr. HE na reki Savi, Muri, in drugi ekološko primerni objekti na obstoječih energetskih lokacijah (nadomestni blok TEŠ 6, ki je okoljski projekt, lokacija Trbovlje, itd).
Investicijska sredstva so kratkoročno in dolgoročno neučinkovito porabljena, odločitve za poglavitne investicije se zamikajo. Neizvajanje naložb in zamujanje pri odločitvah za bodoče naložbe je resna grožnja stabilnosti elektroenergetskega sistema. Še posebej v času krize pomeni tako zamujeno priložnost domače industrije ter širšega gospodarstva za oživitev poslovanja kot tudi grožnjo za sicer načrtovan razvoj industrije in pametnih zelenih storitev.
Poudarja se, da prehoda v nizko ogljično energetsko učinkovito družbo ne moremo narediti preko noči, ne da bi ogrozili zanesljive preskrbe z energijo, posebej z električno. To terja premišljen razvojno - investicijski cikel 2015-2020 ter angažiranje vrste deležnikov v gospodarstvu , energetiki, državi in RR sferi. V industriji je treba še naprej vzpodbujati razvojno-inovacijski cikel v smeri zelenih tehnologij ob hkratnih spodbudah za uporabo zelenih tehnologij in zelenih izdelkov v praksi.
Slovenija potrebuje takojšen kratkoročni in srednjeročni načrt za postopno izgradnjo pametnega energetskega omrežja (Smart Grid), brez katerega ne bo mogoče pospešeno in obsežno vključevanje energije iz OVE v energetski sistem in razvoj infrastrukture e-mobilnosti (električna cestna vozila). To lahko država spodbudi z referenčnimi demonstracijskimi objekti pametnih omrežij oz. demonstracijskimi projekti v okviru zelenih javnih naročil. To je pomembno za slovensko industrijo, gradbeništvo in IKT industrijo. Podobni demonstracijski projekti z novimi tehnološkimi rešitvami "Smart Grid" so lahko projekti integralne energetske oskrbe hiš ali naselij, kjer je poleg OVE vključena tudi infrastruktura za električno mobilnost.
Načrtovane investicije v energetiko v zaostrenih pogojih gospodarske krize predstavljajo finančno breme, ki ga bomo z lastnimi viri in krediti težko realizirali. Uvajanje novih načinov financiranja za podporo investicijam je velikega pomena. Zaradi izkušenj iz dosedanjih praks morajo biti zelo pretehtane odločitve o podeljevanju koncesij tujim vlagateljem.
Neodvisna slovenska energetska stroka pričakuje vključevanje v kontinuirano načrtovanje dolgoročnega razvoja Slovenije, v katerem je sinergija razvojnih politik vključno z energetsko za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ključnega pomena.