Ljubljana, 14. maja 2010 – Danes je GZS prvič odkar je pred dobrimi tremi meseci prevzel vodenje MOP gostila ministra za okolje in prostor, prof. dr. Roka Žarnića z ekipo sodelavcev. Srečal se je s prek 70 gospodarstveniki, ki se s problematiko predpisov in postopkov s področja okolja ter prostora srečujejo dnevno. Prvo srečanje z ministrom je bilo osredotočeno na problematiko zakonodaje in organiziranosti države, ki predstavljajo resno oviro za trajnostni razvoj gospodartsva ter pospešeno javne in zasebne investicije, ki predstavljajo velik neizkoriščen potencial za ponoven zagon gospodarstva.Kot je v uvodu poudaril mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, gospodarstveniki pričakujejo, bodo potekale takšne oblike srečevanj tudi v prihodnje, s poudarkom na drugih področjih aktivnosti MOP in GZS, ki na tokratnem srečanju niso bila izpostavljena.
Udeleženci današnjega srečanja so se strinjali, da je odgovorno in družbeno sprejemljivo upravljanje z okoljem in prostorom zaveza vseh deležnikov, tako prebivalstva, podjetij, kot tudi lokalnih skupnosti in skupin civilne družbe. To je z vsebinskega in stroškovnega vidika tesno povezano z ekonomsko uspešnostjo podjetij. Dejstvo je, da se lahko širša družba usmeri k trajnostnejšemu razvoju le ob prepletanju in usklajevanju ekonomskih, okoljskih in socialnih interesov vseh vpletenih deležnikov. Med njimi sta ministrstvo za okolje in prostor in predstavniki gospodarstva neizogibna partnerja.
Izhodišča za razpravosta predstavila Janja Leban, direktorica Službe za varstvo okolja na GZS, ter mag. Vekoslav Korošec, direktor združenja za inženiring pri GZS.
V razpravi, ki je sledila, je bilo poudarjeno, da si gospodarstveniki želijo tesnejšega sodelovanja na področju varstva okolja, izmenjavo mnenj in stališč med gospodarstvom, GZS in MOP ter upoštevanje stališč gospodarstva pri pripravi in implementaciji okoljske in prostorskezakonodaje.
Dejstvo je, da je okoljska zakonodaja izjemno kompleksna, prepletena in tudi medsebojno neusklajena. Zato se GZS in gospodarstvo zavzemajo za prenos minimalnih zahtev EU zakonodaje v slovenski pravni red, brez dodatnih zaostrovanj, za enostavnejšo in administrativno manj obremenjujočo zakonodajo. Ob tem GZS izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. Kjer dovoljenja še niso izdana, se pogosto pojavlja dvom o skladnosti naprav z okoljskimi zahtevami in s tem v okoljsko oziroma družbeno odgovorno naravnanost podjetij. To pa lahko negativno vpliva na ugled podjetij v javnosti in pri poslovnih partnerjih. Zato je bila izpostavljena nujnost oblikovanja jasne in nedvoumne zakonodaje, potreba po odpravi neskladij v zakonodaji ter poenostavitev postopkov, s tem pa njihova pospešitev. To je pomembno predvsem pri spremembah proizvodnih programov in tehnologij, ki narekujejo spremembe ali nova dovoljenja, saj je hitro in učinkovito prilagajanje eden najpomembnejših pogojev za konkurenčnost slovenske industrije.
Na področju odpadkov je bilo opozorjeno na probleme pri (ne)delovanju sistemov ravnanja s posameznimi tokovi odpadkov, še posebej ravnanja z embalažo. Zavzemamo se za transparentnost delovanja skupnih shem, učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov (embalaže) in celovit pristop pri urejanju tega področja. Zato je GZS ministrstvu predlagala, dasočasno s pripravo zakonodaje o ločenih frakcijah komunalnih odpadkov in prenosom nove krovne direktive o odpadkih v slovenski pravni red, pristopi k pripravi sprememb oziroma nove uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
V zvezi z emisijami toplogrednih plinov - trgovanja z emisijami, udeleženci pričakujejo, da je to področje eno prednostnih nalog MOP in izražajo interes za tesnejše sodelovanje z MOP pri pripravi in izvajanju zakonodaje. MOP naj zastopa stališča slovenskega gospodarstva na usklajevanjih na ravni EU. Izjemno pomembna je tudi izmenjava informacij med MOP, GZS in gospodarstvom.
Potreben je celovit pristop pri obravnavi in sprejemanju ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer je treba ukrepe izvajati na vseh ravneh, še zlasti v sektorju prometa. Nujna je priprava sprememb uredbe in nove sheme oprostitev CO2 dajatve, ki bo enostavna, pregledna in okoljsko učinkovita. Gospodarstvo mora biti pravočasno vključeno v priprave te zakonodaje. Za uvedbo energetsko učinkovitih rešitev in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so potrebne spodbude države, v uresničevanje teh ukrepov pa je treba usmerjati tudi sredstva iz naslova okoljske dajatve.
Udeleženci so poudarili, da želijo aktivno sodelovati tudi pri zakonodaji o javnem naročanju, usposabljanju javnega sektorja za izvajanje javnih naročil, posebej pri »zelenem javnem naročanju«. Enako velja za področje večje energetske učinkovitosti, cenovne konkurenčnosti energij iz različnih virov in uvajanja ter razvoja OVE vključno z novimi omrežji (Smart Grids). Poudarili so pomen partnerstva za pripravo in izvedbo Akcijskega načrta energetske učinkovitosti Slovenije 2006-2013 oziroma realizacijo programa NANENU, s tem pa večjo podporo R&R projektom na področju URE in OVE. Nadgraditi je treba tudi partnerstvo na področju učinkovitosti načrtovanja in rabe prostora ter javne infrastrukture s poudarki na preverjanju učinkovitosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju, graditvi objektov, upravljanju s stanovanji, usklajevanju prostorskega načrtovanja na lokalnem in nacionalnem nivoju. Hkrati je treba okrepiti sodelovanje za učinkovitejšo nadgradnjo in realizacijo mednarodnih sporazumov o upravljanju z okoljem, energetsko učinkovitostjo, upravljanju z vodami.
Udeleženci so pritrdili, da ima MOP na številnih področjih svojega dela izjemno odgovornost za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Zato bi moralo imeti status državotvornega ministrstva, s tem pa tudi bistveno večjo vlogo pri medresorskem usklajevanju področij, v katerih se prepletajo področja mnogih ministrstev. Poudarli pa so tudi nujnost kadrovske okrepitve nekaterih področij, zlasti direktorata za prostor in večje usklajenosti resorjev znotraj MOP.