Zgodovina GZS od 2021 - 2024
2021
V letu 2021 se je GZS zavzemala za oblikovanje takšnih protikoronskih ukrepov, ki bi čim bolj koristili članom GZS in širšemu slovenskemu gospodarstvu. Zagovarjala je ohranitev odprtega gospodarstva ob strogem upoštevanju vseh preventivnih ukrepov ter nadziranju PCT pogoja, ko je bil v veljavi. Hkrati je pozivala svoje člane, da promovirajo cepljenje proti covidu-19 med svojimi zaposlenimi.
Ob 170-letnici svojega delovanja je GZS 12. januarja, prav na svoj rojstni dan, organizirala slavnostno digitalno skupščino, na kateri so predstavniki zbornic, ustanovljenih z istim aktom, razpravljali o trenutnih razmerah, nujnih korakih za nov gospodarski zagon in prihodnjem sodelovanju.
Člani Skupščine GZS so na e-seji 5. maja za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje izvolili Tiborja Šimonko.
Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je 6. julija 2021 na slovesnosti ob 170-letnici GZS in podelitvi 53. Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarski zbornici Slovenije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je GZS 8. oktobra gostila virtualno srečanje generalnih direktorjev nacionalnih zbornic, včlanjenih v Eurochambres. Razpravljali so o trenutnih in prihodnjih izzivih, pa tudi o podpori internacionalizaciji podjetij.
»Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka na posvetu o poslovnih izzivih v 2022, ki je bil organiziran 15. novembra. Gospodarska zbornica Slovenije se bo zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin.
2022
Medtem ko je bila predvsem v prvih mesecih 2022 GZS aktivno vključena v pripravo protikoronskih ukrepov, je vse bolj v ospredje stopala energetska kriza in intenzivna vpetost GZS v oblikovanje ukrepov, ki bi zajezili posledice energetske draginje za gospodarstvo. Že januarja je GZS objavila rezultate ankete, ki so pokazali, da so stroški za energijo v letu 2021 glede na 2020 podjetjem porasli za blizu 18 odstotkov. Ocenjeni stroški za energijo v letu 2022 pa naj bi za skoraj 128 odstotkov presegli stroške energije v letu 2021. Vlado je pozivala k hitremu reševanju zaostrenih razmer. Marca je po seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod v sporočilu za javnost zapisala, da »GZS v imenu gospodarstva pričakuje, da se bo vlada po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU odzvala prej kot v jesenski krizi.« Junija je GZS izvedla novo anketo o energentih in surovinah, ki je pokazala, da prek četrtina podjetij razmere ocenjuje kot ogrožajoče za obstoj. Na izredni seji UO 22. julija so člani UO z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejanom Židanom razpravljali o nujnih ukrepih za gospodarstvo, zlasti tudi za industrijo, povezanih z blaženjem energetske draginje in zagotavljanjem nemotene oskrbe z zemeljskim plinom. Člani UO so izpostavili, da je delovanje industrije vitalnega pomena za Slovenijo in pričakujejo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev/prebivalstva pri oskrbi z energenti in njihovih cenah. Nujna pa je tudi čimprejšnja uveljavitev sheme EU - začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji v Rusiji proti Ukrajini. Pri pripravi energetskega paketa, ki bi naslovil visoke cene energentov v letu 2023, je GZS v jesenskih mesecih intenzivno sodelovala, nenazadnje je imenovala tudi svojega predstavnika v krizno skupino, ki je bila v ta namen oblikovana pri vladi in je sestavljena iz predstavnikov petih reprezentativnih delodajalskih organizacij ter predstavnikov vlade. V začetku decembra so delodajalske organizacije na predsednika vlade naslovile pismo, v katerem so izrazile skupno stališče, da modela pomoči za energente podjetjem, kot izhaja iz Predloga Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize, ne podpirajo.
Na Vrhu slovenskega gospodarstva 23. marca je bil v središču razprave strateški načrt razvojnega preboja Slovenije - Horizonti prihodnosti. Ta zajema štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema. Na samem Vrhu so gospodarstveniki med ključnimi pogoji razvojnega preboja Slovenije navedli usposobljene kadre, stabilne vire financiranja, okrepljena vlaganja v RR ter učinkovit socialni dialog. Na 17. Vrhu slovenskega gospodarstva 29. novembra pa so se udeleženci strinjali, da sodijo med ključna področja, ki terjajo prioritetno obravnavo, energetska samozadostnost Slovenije, pohitritev postopkov umeščanja investicij v prostor, vzpostavitev dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih, zagotovitev hitrejšega zaposlovanja tujcev, skupna platforma za internacionalizacijo gospodarstva, vzpostavitev pilotnih in demo centrov, gospodarstvu prilagojeni razpisi za vire financiranja ter podpora skladov tveganega kapitala.
20. aprila je Upravni odbor GZS ustanovil Gospodarski strateški svet za digitalizacijo, ki naj bi kot posvetovalno telo GZS obravnaval in se odzival na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije.
24. oktobra pa je bil prvič uradno predstavljen Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj. Ti bodo namenjeni konkretnim rešitvam za raznovrstne potrebe institucij in podjetij.
2023
V letu 2023 je bila GZS intenzivno vpeta v problematiko energetske krize. Opozarjala je na oblikovanje ukrepov, ki bodo slovenski industriji omogočili ohranitev konkurenčnosti. Predvsem energetsko intenzivna industrija je bila namreč na udaru zaradi visokih cen energentov, ki jo je postavljal v neenakovreden položaj v primerjavi s konkurenti iz drugih držav. Zato je GZS vseskozi izpostavljala nujnost oblikovanja primerljivih ukrepov soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.
GZS je podprla načrte države na področju OVE virov, vendar je opozorila, da ti viri ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije za industrijo. V kolikor ne želimo ogroziti delovanje industrije v prihodnosti, je treba poleg OVE investirati tudi v jedrsko energijo, ki se je izkazala kot najbolj zanesljiva in konkurenčna. GZS je podprla izgradnjo JEK2 in se zavzemala za čimprejšnjo izvedbo referenduma.
18. aprila je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorsko konferenco Republike Slovenije (RKRS) in Vlado Republike Slovenije podpisala zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dogovor bo tako pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti.
17. maja so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonko ponovno izvolili za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje.
Vodstva vseh petih reprezentativnih gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj, članic Ekonomsko-socialnega sveta, so z 21. julijem izstopala iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) »vse dotlej, dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta«.
V drugi polovici leta se je 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj, združilo v Gospodarski krog, s ciljem biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih in dolgoročnih po-poplavnih in siceršnjih ukrepov ter sprememb. Nasprotovali so dodatnim obremenitvam, ki so bile naložene gospodarstvu in izrazile prepričanje, da lahko le skupaj – država, gospodarstvo in civilna družba – oblikujejo prihodnost države in družbe ter zagotavljajo blaginjo za vse.
23. oktobra je bil imenovan strokovni odbor za spremljanje reševanja ljubljanskega prometnega vozlišča pri Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo GZS.
Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, so se na 12. predsedniški konferenci mreže zbornic Alpe Adria 9. novembra strinjali predstavniki zbornic iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med ključnimi izzivi, ki so jih naslovili, so pomanjkanje kadra, migrantska problematika in infrastrukturni projekti. Letošnjo konferenco, ki se je odvila v Državnem svetu RS, sta gostili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Naša zgodovina se je začela 12. januarja 1851, ko je v Ljubljani pričela delovati prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, ustanovljena po odloku Franca Jožefa v okviru Avstrijskega cesarstva.
Skozi vse obdobje našega delovanja ohranjamo tiste družbene vrednote, brez katerih si uspešnega gospodarstva in širše družbe ne moremo predstavljati: družbeno odgovornost, zanesljivost in zaupanje.
Tudi letos nadaljujemo s svojim poslanstvom, to je zastopanje interesov svojih članov hkrati pa se zavzemamo za ohranjanje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tako bomo delovali tudi v prihodnje.
2024
Gospodarska zbornica Slovenije je bila tudi v letu 2024 intenzivno vpeta v reševanje problematike energetske krize. Vseskozi je nasprotovala novemu sistemu obračunavanja omrežnin, ki je začel veljati 1. oktobra, ter ga označila kot neprimernega, saj ne omogoča prilagoditve podjetjem, tudi če bi imela podjetja to možnost glede narave poslovnih procesov. Zbornica je izpostavila, da je največji dvig stroška omrežnine zabeležen v sektorju elektro intenzivnih podjetij, ki po večini obratujejo 24 ur na dan 7 dni v tednu in že iz tega razloga nima možnosti prilagoditve. Na težave pa so opozarjali tudi v turizmu, gostinstvu in trgovini. Hkrati pa GZS izpostavila da so v metodologiji spregledana vsa pravila, kriteriji in načela, ki bi, glede na veljavno zakonodajo in priporočila Agencije za sodelovanje nacionalnih regulatorjev trga električne energije (ACER), morala biti upoštevana.
Že na septembrski seji je UO GZS zavrnil zadnjo različico Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 5.0), saj po njihovem mnenju ne dosega nobenega od ciljev, to so razogličenje proizvodnje električne energije kot gospodarstva, ne zagotavlja zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter ne omogoča konkurenčne cene električne energije. Soglasno so podprli izgradnjo JEK2, saj je jedrska energija edini stanovitni nizkoogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in s katero lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost ter odpornost od morebitnih bodočih energetskih krizah.
Na decembrski seji je UO razpravljal o predlogu zakona o o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki ga je v primerjavi s predhodnim predlogom zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini ocenil kot izboljšavo. Ob tem je izrazil zaskrbljenost glede vpliva napovedanega zmanjšanja delovanja TEŠ na stabilnost energetskega sistema in povečano uvozno energetsko odvisnost Slovenije.
Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev že 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je bil 27. novembra. Med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
V letu 2024 je GZS izdelala Trajnostno poslovno strategijo GZS, ki predstavlja dokument, ki se bo stalno nadgrajeval. »Gre za poslovno strategijo, kjer je začrtana trajnostna preobrazba GZS, kar je nujen kompromis glede na našo zahtevno korporativno upravljavsko strukturo. GZS je specifična, ni zavezana k trajnostnemu poročanju, vendar smo se odločili, da bomo tudi mi poročali, in sicer po prostovoljnih standardih EFRAG za MSP,« je ob njeni predstavitvi na UO GZS dejala generalna direktorica Vesna Nahtigal. UO GZS je na svoji seji 20. junija Trajnostno poslovno strategijo GZS sprejel.