Kdo smo

V letu 2019 praznujemo 168 letnico svojega delovanja, ki se je začelo davnega leta 1851 z ustanovitvijo prve čezsektorske gospodarske zbornice – Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko.

GZS je največja, najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji. Njeno temeljno poslanstvo je izboljševanje poslovnega okolja, kar posledično omogoča večjo gospodarska rast. GZS je mrežno organizirana in pokriva tako vse regije Slovenije kot tudi panoge dejavnosti. Poleg lobističnih aktivnosti nudi širok nabor najrazličnejših storitev podpore poslovanju podjetij doma in v tujini.

Pravni temelji delovanja Gospodarske zbornice Slovenije >

GZS je:

  • reprezentativni predstavnik slovenskega gospodarstva,
  • socialni partner,
  • lobistični center za oblikovanje poslovanju bolj prijaznega gospodarskega sistema in ekonomske politike,
  • stičišče za mreženje, izmenjavo mnenj in dobrih praks.

GZS ima:

  • močno strokovno mrežo doma in v tujini,
  • vrhunske strokovnjake s poglobljenimi znanji in izkušnjami,
  • izbor informacij in nasvetov le za člane,
  • številne baze podatkov.

​GZS zagotavlja:

  • zastopanje interesov članov na nacionalni, regionalni in panožni ravni,
  • vplivanje na slovensko poslovno okolje,
  • hiter odziv na pobude, ki poslabšujejo poslovno okolje, in koordinirano akcijo za preprečitev ali omilitev posledic takšnih pobud,
  • kakovostne poslovne informacije.

GZS je član Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres) s sedežem v Bruslju ter član Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu. Preko analitske skupine SKEP je tudi član evropske organizacije A.I.E.C.E. (Association d’Institutes Economiques de Conjoncture Economique) – združenja neodvisnih evropskih inštitucij, ki ocenjujejo in napovedujejo konjunkturo. Posamezne panožne zbornice in združenja so včlanjena v številna mednarodna panožna združenja in druge institucije. 

Članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije prinaša številne ugodnosti in neposredne poslovne koristi. Člani imajo na najrazličnejše produkte in storitve, od udeležbe na dogodkih do oglaševanja in najema prostora, tudi do 50% popusta.

Kako smo organizirani?

Organizacijska shema GZS >

Kako poteka upravljanje?

Zbornico preko svojih predstavnikov v organih GZS upravljajo člani. 

Organi GZS

• skupščina GZS,
• upravni odbor GZS,
• predsednik GZS,
• predsedstvo,
• nadzorni odbor GZS in
• generalni direktor GZS.


Skupščino GZS sestavljajo izvoljeni predstavniki članov GZS v skladu s pravilnikom o volitvah organov GZS. Skupščina GZS ima 100 predstavniških mest in odraža ustrezno strukturo članov (malih, srednjih in velikih podjetij) skladno s kriteriji: število članov, sredstva, število zaposlenih, prihodki. 
Upravni odbor GZS sestavljajo vsi predsedniki upravnih odborov združenj in zbornic, generalni direktor in predsednik sveta delavcev GZS. Upravni odbor na predlog predsednika GZS imenuje tri podpredsednike upravnega odbora.
Predsednika GZS voli skupščina GZS. Predsednik opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Njegov mandat traja dve leti.
Predsedstvo GZS je desetčlansko posvetovalno telo organov GZS, ki oblikuje oz. zavzema stališča k najpomembnejšim in strateškim vprašanjem uresničevanja zastopniške in poslovno podporne funkcije GZS. Osem članov predsedstva imenuje skupščina na predlog predsednika GZS, po položaju pa sta člana predsedstva tudi predsednik skupščine GZS in predsednik GZS.
Nadzorni odbor zbornice ima 5 članov, ki jih izvoli Skupščina GZS.
Generalnega direktorja GZS imenuje Upravni odbor GZS na predlog predsednika GZS za mandatno dobo 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja.

Strateške skupine in strokovni sveti  

Strateški sveti GZS delujejo po 52b členu Statuta GZS kot posvetovalna telesa organov GZS pri oblikovanju predlogov na ključnih razvojnih področjih dela GZS.

Strateški svet za kadre, izobraževanje in trg dela se ukvarja z vprašanji razvoja izobraževanja in sprememb na trgu dela, predvsem v luči kadrovske vrzeli. Tudi večina panožnih in regionalnih zbornic ima svoje odbore in svete na tem področju.

Strateški svet za davke se ukvarja s problematiko sistemskih okvirov in davčnih politik v funkciji zasledovanja ciljev iz zborničnega programskega dokumenta OHRANIMO RAST, to je 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 50 milijard izvoza do leta 2025.

Strateški svet za investicije in gradbeništvo pripravlja predloge ukrepov za zagotavljanje vzdržne gospodarske rasti na tem področju po tem, ko je prišlo po letu 2017 do ponovnega vzpona investicij v gradbeništvu. Deluje tudi kot predsedstvo Akademije gradbenih investicij pri GZS, ki je ustanovljena z namenom razvoja kompetenc in prenosa dobre prakse na udeležence.

Strateški svet za energetski prehod deluje kot posvetovalno telo pri sprejemanju strateških odločitev o energetskem prehodu Slovenije v povezavi s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Slovenije za obdobje do 2030 in ciljem usmeritve energetskega prehoda v smeri čim večjega vključevanja domačega znanja in tehnologije za zanesljivo oskrbo, konkurenčne cene energije, dvig dodane vrednosti in povečanje izvoza.

Strateški svet za kolektivno dogovarjanje in bipartitni socialni dialog skrbi za celovito informiranje združenj dejavnosti o pravnih, ekonomskih in strateških vprašanjih, pomembnih za bipartitni socialni dialog. Koordinira kolektivno dogovarjanje na ravni GZS in oblikuje predloge enotnih stališč GZS v podporo združenjem dejavnosti pri zastopanju delodajalskih interesov v ESS, DS in mednarodnih organizacijah.


Kdo je lahko član GZS?

Člani GZS so lahko gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2007 in pridobitvi statusa reprezentativnosti sredi leta 2009 danes združujemo preko 7.500 podjetij, ki predstavljajo najpomembnejši del slovenskega gospodarstva.
Podrobnosti najdete v Članskem centru Gospodarske zbornice Slovenije >.