Vabimo vas, da nas seznanite s predlogi in pripombami, ki jih boste naslovili na pristojno institucijo.
Z izgradnjo Severno jadranske čezmejne vodikove doline gre za vzpostavitev okvira sodelovanja z namenom spodbujanja razvoja vodikovih tehnologij, priprave nabora projektov in iskanja virov za njihovo financiranje z namenom prispevanja k doseganju ciljev iz Evropskega zelenega dogovora ter Evropske strategije za vodik (zmanjšanje emisij za najmanj 55 % glede na leto 1990 in podnebna nevtralnost do leta 2050).
Svet je sredi marca dosegel dogovor (splošni pristop) glede uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki je eden od ključnih elementov svežnja Evropske unije „Pripravljeni na 55“. Glavni cilj tega okoljskega ukrepa je preprečiti selitev virov CO2. Partnerske države bo tudi spodbudil, da bodo vzpostavile politike oblikovanja cen ogljika za boj proti podnebnim spremembam. Pomagal bo tudi preprečiti selitev proizvodnje ali uvoz ogljično intenzivnih proizvodov. Mehanizem CBAM bo zajemal proizvode iz naslednjih sektorjev: cement, aluminij, gnojila, proizvodnja električne energije, železo in jeklo.
Evropska komisija je začela javno posvetovanje o tem, kako izboljšati postopke za izdajo dovoljenj za projekte iz obnovljivih virov in olajšati pogodbe o nakupu električne energije (Power Purchase Agreements – PPA). Komisija namreč pripravlja smernice, ki naj bi bile objavljene poleti in ki naj bi pospešile uporabo obnovljivih virov energije (OVE) v EU – ta si je zadala doseči vsaj 40 % delež OVE v energetski mešanici do leta 2030. V javnem posvetovanju lahko sodelujete do 12. aprila letos. https://ec.europa.eu/info/news/public-consultation-launched-renewables-permitting-and-power-purchase-agreements-2022-jan-18_en Obenem je prav tako do 12. aprila odprto posvetovanje o sončni energiji. Komisija bo namreč letos obelodanila strategijo o sončni energiji.
Evropska komisija je začetek marca v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila osnutek načrta za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom. Ta načrt prav tako določa več ukrepov za odziv na rastoče cene energije v Evropi in dopolnitev zalog plina za naslednjo zimo.
Ključni strateški cilji za poslovanja Eko sklada za obdobje 2021- 2025 so dosegati merljive cilje na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in sicer skladno z zakonodajo, na poti Slovenije v krožno gospodarstvo in nizkoogljično družbo.
Osmi okoljski akcijski program določa šest prednostnih tematskih ciljev, ki se nanašajo na: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju, krožno gospodarstvo brez strupenih snovi, ničelno onesnaževanje okolja in zmanjšanje pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje v vseh gospodarskih sektorjih. Vmesni pregled doseganja ciljev bo izveden do 31. marca 2024.
Svet se je dogovoril o stališču (t. i. splošnem pristopu) glede predloga direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti. Ta osnutek direktive bo dopolnil evropsko strategijo za trajnostno financiranje. Posebna pozornost je namenjena varstvu majhnih in srednje velikih družb, med katerimi bodo tiste, ki so na borzi, poročale v skladu s poenostavljenimi standardi. Zaradi vse večje usmerjenosti investitorjev v trajnostne naložbe je pomembno, da te niso izključene iz direktive, saj bi imelo to za posledico, da bi jih nekateri investitorji spregledali. Preostale majhne in srednje velike družbe, ki predstavljajo večino, pa bodo poročale zgolj na prostovoljni osnovi.
V okviru projekta RE-PEER “Peer-to-peer (P2P), katerega partner je tudi GZS, bodo pripravljene preproste izobraževalne vsebine za odrasle na področju zmanjševanja, ponovne uporabe in recikliranja e-odpadkov, s poudarkom na ozaveščanju o problematiki le-teh in z usmerjanjem udeležencev v pravilno ravnanje z njimi v vsakdanjih situacijah.
Evropska komisija je 30. marca predstavila sveženj predlogov v okviru evropskega zelenega dogovora, s katerimi želi doseči, da bodo trajnostni izdelki pravilo v EU, spodbuditi krožne poslovne modele in opolnomočiti potrošnike za zeleni prehod. Del predlogov sta tudi nova strategija za trajnejše tekstilne izdelke ter nova pravila o gradbenih izdelkih. Predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke določa nove zahteve glede energijske učinkovitosti in krožnosti, da bodo izdelki trajnejši, varčnejši, zanesljivejši in enostavnejši za ponovno uporabo, popravilo, obnovo in recikliranje. Z novimi zahtevami po informacijah bodo potrošniki bolje seznanjeni z okoljskimi vplivi.