Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v času od 28. decembra 2020 do 28. februarja 2021 izvedlo javno razpravo o osnutku Pomorskega prostorskega plana Slovenije in osnutku pripadajočega Okoljskega poročila. Po končani javni razpravi so preučili prispele pripombe in predloge ter do njih zavzeli stališča, ki so pripravljena po vsebinskih področjih in so javno dostopna na spletni strani MOP.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je objavilo bilten Najboljših 20 v 2020, s katerim predstavlja izbor uspešnih projektov, ki so jih podjetja z njihovo pomočjo zaključila do leta 2020. Razvojne spodbude so med drugim doprinesle tudi k razvoju: inovativnega izdelka iz 100% reciklabilne plastike, nove tehnologije za dekarbonizacijo energijsko intenzivne steklarske industrije.

Pravilnik med drugim določa metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se izvajajo za doseganje obveznosti 10. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (prihranki energije pri končnih odjemalcih). Pravilnik za posamezne ukrepe določa tudi izračun povečane rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida.

Na osmem javnem pozivu za vstop v podporno shemo je bilo izbranih 83 projektov za izgradnjo proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), za v katerih proizvedeno elektriko bodo proizvajalci upravičeni do pridobitve podpore skupne nazivne električne moči 102,6 MW (od tega 74 naprav iz OVE skupne nazivne moči 96,9 MW in 9 naprav SPTE na fosilno gorivo skupne nazivne moči 5,7 MW). Za izbrane projekte je bilo administrativno razdeljenih 8,5 milijona EUR sredstev. V letu 2020 je bila subvencionirana proizvodnja električne energije 3.839 naprav OVE in SPTE, s skupno močjo 409 MW (962,2 GWh), kar je 1,5 % več kot leta 2019. Skupaj je bilo za podpore izplačanih 124,7 mio EUR, kar je 1 % več kot leta 2019. Največja proizvodnja je bila iz naprav SPTE na fosilna goriva, največ podpor pa namenjenih sončnim elektrarnam. https://www.energetika-portal.si//nc/novica/n/v-letu-2020-subvencioniranih-962-gwh-elekricne-energije-iz-podporne-sheme-ove-in-spte-4526

Gospodarska zbornica Slovenije je 29. marca, v okviru seje Strateškega sveta GZS za energetski prehod, oblikovala stališča s strani gospodarstva in energetskih družb na Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo. Ključna pripomba gospodarstva je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena na dve premogovni regiji, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranja premogovnega dela TEŠ vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno prihodnost: tako energetike, gospodarstva kot vseh prebivalcev Slovenije. Za industrijo je bistvena zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termo elektrarne še v razvoju in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, nasprotujemo preuranjeni odločitvi o izstopu iz premoga in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije. https://www.energetika-portal.si//nc/novica/n/odgovori-na-pogosto-zastavljena-vprasanja-v-okviru-javne-obravnave-nacionalne-strategije-z-4524

Vlada je sprejela dopolnitve uredbe z namenom uskladitve z direktivo o industrijskih emisijah. V uredbi se tako navaja bolj jasna povezava med hlapnimi organskimi spojinami (HOS), za katere so zaradi razvrstitve med kancerogene ali mutagene snovi predpisani stavki o nevarnosti, in zaprtimi pogoji nadzora le-teh. Izdaja okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) se pogojuje tudi z odsotnostjo tveganja za okolje in ne samo za ljudi. Prav tako se dodaja tudi obveza upravljavca, da v sklop rednega poročanja o bilanci uporabljenih organskih topil vključi tudi podatke iz načrta zmanjševanja emisij HOS in podatke o odstopanju mejnih vrednosti emisij, kot je to določeno v OVD.

V Službi za varstvo okolja na GZS smo za podjetja pripravili jasen in natančen pregled zahtev za proizvode iz plastike za enkratno uporabo, ki jih prinaša v letu 2019 sprejeta Direktiva 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. V prihodnjih tednih bo Ministrstvo za okolje in prostor dalo v javno obravnavo predpis za prenos zahtev te direktive. V kolikor proizvajate oziroma dajete na trg izdelke iz plastike za enkratno uporabo, vas vljudno vabimo, da si ogledate informacije o vsebini in zahtevah, ki prihajajo ter nam morebitna vprašanja sporočite preko spletnega obrazca. Odgovore bomo objavili na spletni strani

V Uradnem listu RS, št. 54, ki je izšel 9. 4. 2021 je bila objavljena nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži. Uredba uvaja novosti oziroma spremembe, ki bodo imele občuten vpliv na obveznosti podjetij na tem področju, tudi tistih, ki do sedaj niso bili zavezanci za zagotovitev ravnanja z odpadno embalažo. Po novem bodo morali vsi proizvajalci, kot jih določa nova uredba, zagotavljati ustrezno ravnanje, v lastnih ali skupnih sistemih ravnanja ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo na trg. Uredba stopi v veljavo 24. aprila 2021. V primeru dodatnih vprašanj vabimo člane, da se obrnejo na našo službo.