S sprejemom Resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), ki jo je sprejel Državni zbor, je začrtana vizija strategije, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. S postavljenim podnebnim ciljem si Slovenija zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe (raba goriv v gospodinjstvih, storitvenem sektorju), odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo ter njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.
Poseben zakon, ki ureja področje OVE, bo omogočal lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju ter hitrejšo vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko. Temeljni cilj zakona je spodbujati rabo OVE v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije. S tem se zasleduje cilj podnebno nevtralne družbe in zelenitve gospodarstva in družbe.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjamo, da je za rešitev problematike ravnanja z blatom nujna priprava in sprejem strategije, ki uradno in zavezujoče potrjuje izvedbo konkretnih rešitev. Za oblikovanje tovrstne strategije mora biti pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Problematiko ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) je mogoče dolgoročno celostno rešiti zgolj z monosežigom z zagotovljenim skladiščenjem pepela za kasnejšo uporabo pri recikliranju fosforja, ki je kritična surovina v EU.
Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Z dvema spremembama uredbe se odpravlja neskladnost domače zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov z evropsko direktivo o industrijskih emisijah (2010/75/EU). Besedilo se spreminja na način, ki omogoča enoznačno razumevanje upoštevanja mejnih vrednosti emisij, saj je bil stari zapis nedosleden glede primerjave 10-minutnih povprečnih vrednosti ogljikovega monoksida z mejno vrednostjo emisije, ki se sicer uporablja za polurne povprečne vrednosti; in dopolnitev besedila na način, ki odpravlja neskladnost z evropsko direktivo. Sprememba uredbe sicer nima vpliva na pogoje obratovanja obstoječih sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov. Obstoječe naprave so prilagojene vsem zahtevam zakonodaje. Sprememba uredbe se uvaja za namen boljše preglednosti določb, ki bodo predvsem dobrodošle upravljavcem morebitnih novih sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov v postopku pridobivanja dovoljenj, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.
Sprememba sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki jo bo ustvarila novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), je nepotrebna in škodljiva. Podjetja v obstoječem sistemu skrbno ravnajo z odpadno embalažo, ki pri njih nastaja, in si za to izbirajo izkušene, zaupanja vredne partnerje. Po v noveli predlagani spremembi bo o prevzemnikih odpadne embalaže odločala tretja, zunanja organizacija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjamo, da morajo podjetja ohraniti možnost samostojne izbire partnerjev, ki jim nudijo konkretne, dobre in zanesljive storitve na njihovih proizvodnih dvoriščih.
Uredba o embalaži in odpadni embalaži določa, da s 1. 1. 2022 stopi v izvajanje njen 9. člen, ki določa obveznosti na področju označevanja embalažnih materialov. Zavezanci so pravne osebe in s.p., ki uvažajo prazno embalažo v RS, proizvajajo embalažo v RS ali v RS uporabljajo embalažo za embaliranje svojih izdelkov. Oznaka embalažnega materiala mora biti nameščena na sami embalaži ali etiketi, pritrjeni na embalažo, in mora biti jasno vidna ter dobro čitljiva. Oznaka mora biti trajna in obstojna tudi po odprtju embalaže. Čeprav se zdi označevanje embalažnih materialov dokaj enostavno, naši člani sporočajo, da temu ni tako in da jim tovrstno označevanje predstavlja težave z vidika tehnične izvedbe in stroškov. Postavlja se tudi vprašanje smiselnosti, še posebej pri navadni kartonski transportni embalaži, ki je brez tiska ali označb. Po naših informacijah je označevanje obvezno le v Italiji in Bolgariji. Vemo, da ta zahteva v Italiji povzroča tako tehnične težave kot tudi stroške tako, da so preložili izvajanje določenih zahtev. V primeru lesenih palet pa Italija zahtevo celo umika. Ob tem je bilo italijansko prehodno obdobje daljše od našega. Menimo, da je obvezno označevanje embalažnih materialov z vidika stroškov in vpliva na reciklabilnost nekaterih enostavno prepoznavnih in čistih materialov tudi škodljiv in nepreverjen ukrep, ki vzpostavlja ovire za prosti pretok blaga med državami, saj je v večini držav članic označevanje embalažnih materialov prostovoljno. Predlagamo, da se obvezno označevanje embalažnih materialov umakne iz našega nacionalnega predpisa preden nastane večja škoda pri zavezancih, ki se skušajo tej zahtevi pravočasno prilagoditi!
V tematskem sklopu 2.5. Gospodarska stabilnost Ciljnega raziskovalnega programa v letu 2021 (CRP 2021) je razpis pod naslovom teme: Model splošnega ravnovesja z okoljsko in energetsko komponento. Prijava mora biti oddana do 28. 6. 2021.
Več dogodkov GZS >>> https://www.gzs.si/Dogodki
Eko sklad bo predvidoma v mesecu juliju objavil dva javna razpisa za demo projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb, sofinancirane z novima finančnima instrumentoma.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom napoveduje objavo težko pričakovanega javnega razpisa (JR) "P4D-React EU", s katerim bodo sofinancirali digitalno transformacijo procesov v podjetjih in sicer v razpisani vrednosti 30 milijonov evrov. Javni razpis delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Cilji javnega razpisa so: (i) izvedba digitalne transformacije v podprtih podjetjih, in sicer z izvedenim prehodom na digitalizacijo poslovanja in prilagoditvijo digitalnim trgom; (ii) izboljšanje kompetenc zaposlenih v podprtih podjetjih, (iii) spodbujanje energetsko in snovno učinkovitih procesov in (iv) povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podprtih podjetjih.