Založniško akademijo sponzorirajo:

• Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije
• Ministrstvo za kulturo
• Ameriško veleposlaništvo

sreda, 27.11.2002

11.00-12.00
Pere Vicens (Španija, predsednik mednarodnega združenja založnikov IPA): Prednosti in slabosti malih založništev v EU

15.30-18.00
Robert Baensch (New York University): Organiziranje in vodenje prodajnih poti (delavnica)

četrtek, 28.11.2002

10.00-10.45
Simon Eliot (University of Reading, Velika Britanija): Tradicija in spremembe v založništvu v letih 1700-2000

11.00-11.45
dr. Martin Žnideršič (Slovenska knjiga, Ljubljana): Pomen antikvariata za knjižno zbirateljstvo in knjižnice

12.00-12.45
dr. Miha Kovač (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Kaj se lahko naučimo iz zgodovine slovenskega in evropskega založništva?

petek, 29.11.2002

10.00-10.45
Robert Baensch (New York University): Veleknjigarne: spremembe v maloprodaji knjig ob koncu 20. stoletja

11.00-11.45
Neven Antičević (Algoritam, Zagreb): Založništvo in knjigotrštvo na Hrvaškem

12.00-12.45
Luka Novak (Vale Novak, Ljubljana): Knjigarne v spopadu s tremi  romantičnimi miti potrošnje

Bibliografije:

Pere Vicens  
je predsednik Mednarodnega združenja založnikov (International Publishers Association), ki je bilo ustanovljeno leta 1896. Je glavni direktor založbe Editorial Vicens Vives iz Barcelone, ki je vodilna založba za izdajanje učbenikov, slovarjev, atlasov in priročnikov za tuje jezike v Španiji. Bil je tudi predsednik Federacije evropskih založnikov, predsednik združenj katalonskih in španskih založnikov in član ali predsednik vrste drugih institucij. Leta 1996 je bil predsednik organizacijskega odbora 25. kongresa Mednarodne zveze založnikov, ki je bil v Barceloni.
V svojem predavanju bo govoril o prednostih in slabih straneh  malih založnikov (njegova založba izdaja knjige tudi v katalonščini), posebej še o tem, kaj malim založnikom lahko  prinese vključevanje v EU. Govoril bo tudi o tem, kakšne davčne in fiskalne ukrepe bi morala vlada sprejeti, da bo na področju založništva zaščiten nacionalni interes.

Robert Baensch
aktivno predava na New York University, New York, kot direktor Center of  Publishing, ter na Stanford University, California, in University of Denver, Colorado. Na vodilnih in vodstvenih položajih je deloval v McGraw-Hill Book Company (60-68), Harper & Row Publishers, Inc. (68-80), Springer Verlag of New York (80-82), Mac Millan Publishing Company (83-88), American Institute of Physics (88-91), Rizzoli International Publications (91-92), danes pa deluje v Baensch International Group Ltd. Je avtor več kot dvajsetih pomembnih referenčnih objav s področja založništva, vodil in organiziral je preko šestdeset strokovnih srečanj in seminarjev po vsem svetu (nazadnje na Kitajskem, v Shanghaju), kot svetovalec sodeluje z več kot štiridesetimi uglednimi založniškimi hišami.
V svojem predavanju Megabookstores: What Happened to the Retail Sales in the End of 20th Century analiziral spremembe,  ki so se zgodile v ameriškem in zahodno-evropskem založništvu s pojavom megaknjigarn na koncu prejšnjega stoletja. Pri tem se ne bo osredotočil le na spremembe, ki so se zgodile v sami knjigarniški prodaji, ampak bo skušal analizirati tudi vpliv teh sprememb na delovanje knjižnega založništva.
Robert Baensch bo v Ljubljani vodil tudi delavnico z naslovom »Managing the Sales Force«, ki bo zaprtega tipa in je namenjena zgolj poklicnim založnikom. Tema delavnice bo vodenje in koordinacija prodajnih mrež, ki kupce oskrbujejo s pomočjo različnih prodajnih kanalov.

Simon Eliot
je profesor za zgodovino založništva in tiska na univerzi v Readingu; je tudi direktor tamkajšnjega Centra za zgodovino tiska, branja in založništva. Med leti 1997-2001 je bil predsednik Society for the History of Reading, Autorship and Publishing, ki združuje več kot 1200 raziskovalcev knjige in knjižnega založništva z vsega sveta. V središču njegovega zanimanja je ekonomska in kvantitativna zgodovina knjige med leti 1770-1960. Je avtor več knjig in člankov s tega področja, dejaven pa je tudi kot eden od urednikov nove izdaje britanskega biografskega leksikona.
Simon Eliot se bo v svojem predavanju z naslovom Continuity and Change in Publishing 1770-2000 ukvarjal predvsem z analizo sprememb, ki so se zgodile v knjižnem založništvu v zadnjih dvesto letih, hkrati pa bo analiziral nekatere tradicije, ki pri produkciji in distribuciji knjig vztrajajo skozi ves novi vek. Priljubljena tema prof. Eliota je demontaža nekaterih mitskih predpostavk o knjižnem založništvu (denimo, da ljudje danes berejo manj kot nekoč, da so se s knjižnim založništvom nekoč ukvarjali kulturni ljudje, danes pa le še zaslužkarski podjetniki...).

Dr. Martin Žnideršič
se  ukvarja z založništvom že štirideset let. Napisal je več knjig in več sto člankov o knjigi in založništvu. Je nekdanji direktor Cenkarjeve založbe in upokojeni profesor knjigarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sedaj je glavni urednik založbe Slovenska knjiga in urednik zbirke faksimilov Monumenta slovenica. Je tudi zbiratelj knjig, še posebej miniaturnih knjig. Njegova zbirka 3.000 miniaturnih knjig iz okrog 40 držav je največja v tem delu Evrope.
V svojem predavanju Pomen antikvariata za knjižno zbirateljstvo in knjižnice bo orisal to pomembno vejo knjigotrštva in njene glavne značilnosti. Skozi vso zgodovino knjige so antikvariati imeli izjemno pomembno vlogo pri izpopolnjevanju knjižničnih fondov in zagotavljanju knjig posameznim zbiralcem, od katerih je marsikateri svojo bogato zbirko zapustil javnim ustanovam.

Dr. Miha Kovač
je bil v svoji profesionalni založniski karieri glavni urednik založništva literature v DZS in glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Od leta 2000 je docent na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Ukvarja se z raziskovanjem sodobnega slovenskega knjižnega založnistva in z zgodovino knjige v socializmu.
V svojem predavanju z naslovom Kaj se lahko načcimo iz zgodovine slovenskega in evropskega založnšstva? bo skusal analizirati nekatere pomembne razlike v načinu razvoja slovenskega in nekaterih največjih evropskih založnistev. V središču njegovega predavanja bo teza, da je slovenščina po svoji velikosti na samem spodnjem robu tistih jezikov, ki omogočajo produkcijo in distribucijo knjig na tržnih osnovah, kar slovenskim založnikom povzroča stevilne probleme in frustracije, ki se v različnih modifikacijah ponavljajo skozi vse 20.stoletje. Zato je knjižno založnistvo izjemno uporaben pripomoček za raziskovanje levih in desnih korporativističnih ideologij, ki so skoraj skozi vse minulo stoletje obvladovale slovensko javno, politično in kulturno življenje. 

Neven Antičević
je direktor zagrebške založbe Algoritam. V svojem predavanju bo opredelil stanje, problematiko in trende v hrvaškem založništvu in knjigotrštvu v obdobju pred in po družbenih spremembah ter pred in po ukinitvi DDV na knjigo.

Luka Novak
je direktor založbe Vale Novak, diplomirani komparativist, MBA.
V svojem predavanju bo obravnaval vprašanje, zakaj se nakup knjig ni uspel komodificirati kot vsi ostali nakupi, pač pa je ostal v okviru treh romantičnih domen ne-nakupa: diskonta, izposoje in kraje.