Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev

Nagrajenci in nominiranci ISS v letu 2005


Nagrajenec - Izvirna slovenska slikanica 2005

MEDNARODNI ŽIVALSKI SLOVAR
Lilijana Praprotnik-Zupančič – avtorica besedila in ilustracije
Mladinska knjiga Založba, 2004

Nominiranci - Izvirna slovenska slikanica 2005

KAKO STA BIBI IN GUSTI PREGANJALA ŽALOST
Ida Mlakar – avtorica besedila
Kristina Krhin – avtorica ilustracije
Didakta, 2004

RDEČA HIŠA
Cvetka Sokolov – avtorica besedila
Peter Škerl – avtor ilustracije
Mladinska knjiga Založba, 2004

MEDVEDEK, KAJ DELAŠ?
Slavica Remškar – avtorica besedila
Zvonko Čoh - avtor ilustracije
Mladinska knjiga Založba, 2004

ZVEZDICA ZASPANKA
Frane Milčinski-Ježek – avtor besedila
Gorazd Vahen – avtor ilustracije
Sanje, 2004

                                                   

 

Utemelitev žirije:

Na razpis nagrade »Izvirna slovenska slikanica  2005« je prišlo 18 slikanic iz devetih slovenskih založb in ena, ki je izšla v samozaložbi.  Vse ustrezajo razpisnim pogojem.

Letošnja bera slikanic je precej manjša od lanske, pa tudi kakovost je nižja, tako pri besedilih kot pri ilustracijah in oblikovanju.

Morda je primeren čas in priložnost, da si ob tem zastavimo vprašanje: Kaj se dogaja s slovensko ilustracijo, ki je bila vse od konca 19. stoletja izvirna, kakovostna; z njo so se ukvarjali tako vodilni slovenski slikarji kot tisti umetniki, ki so svoje ustvarjalne opuse posvetili izključno področju knjižnega slikarstva? Vemo, da najdemo tudi ali pa znova veliko zanimanje za ilustracijo med generacijami, ki šele vstopajo v slovenski kulturni prostor, toda zakaj je splošna podoba v zadnjih letih tako skromna? Je temu kriva inflacija izdanih knjig in posledično nižanje cen zanje? Je tendenca po zniževanju stroškov za knjigo tako močna, da ni več pomembna ne vsebina, ne oblika? Slikanica je preveč pomembna za otroka, ki skozi podobe spoznava svet, da bi lahko pristali na površnost, shematičnost, na kopije cenene hollywoodske estetike in pomanjkanje sleherne zdrave konkurenčnosti. Knjigi iz zbirke Sedmerica velikih založbe Prešernova družba kljub odličnim besedilom in ilustracijam zaradi letošnjih strožjih kriterijev nista prišli v izbor.

V ožji izbor, torej med nominiranke za nagrado “Izvirna slovenska slikanica 2005” uvrščamo pet slikanic:

MLAKAR, Ida: Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost. Ilustracije Kristina Krhin. Radovljica: Didakta, 2004.

Prikupna zgodbica Ide Mlakar je doživljajsko blizu otrokom, humorna in spodbudna. Je primer slikanice, ki je otrokom in njihovim vzgojiteljem lahko v pomoč pri razumevanju, sprejemanju in premagovanju nerazpoloženja.

To jutro gre Bibi vse narobe in je žalostna. Prijatelj Gusti ji pomaga preganjati žalost s spuščanjem milnih mehurčkov, vročim čajem in piškoti v obliki srca. Ugotovita, da tudi prijateljev poljubček pomaga, če si »prehlajen v srce«.

Kot pobralno dejavnost avtorica prilaga recept za milne mehurčke in protiprehladni čaj.

Likovne podobe Kristine Krhin prinašajo posebno svežino in nežnost, s katero se skuša zgodbica dotakniti občutljive in domišljije polne otroške duše. Ilustratorka želeni vtis dosega s premišljeno uporabo kombinirane tehnike, kjer ji zlasti akvarel omogoča prosojni in zračni videz prizorišč. Lirični videz imajo tudi pujski kot glavni protagonisti pripovedi.
 

PRAPROTNIK-Zupančič Lilijana/ Lila Prap: Mednarodni živalski slovar. Prev. Natalija Bela … et al. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. (Žlabudron).

Gre za celostno slikanico avtorice Lile Prap; prispevala je zamisel in ilustracije slikanice, ki prikazuje, da se tako kot ljudje tudi živali po svoji govorici razlikujejo od države do države.

V določenem  trenutku jezikovnega razvoja in učenja tujih jezikov otrok spozna, da se tudi oponašanje iste živali v različnih jezikih sliši drugače. Oglašanje posamezne živali je na način stripa z občutkom integrirano v ilustracijo; dodana pa je tudi zastava države, kjer se določen jezik govori. Na začetku in kraju slikanice je obsežen seznam jezikov, opremljen z zastavo ustrezne države.  Na uporabni ravni je slikanica torej lahko vadnica za začetno učenje tujih jezikov za (najmlajše) otroke, in je obenem slovar besed, kako se določene živali oglašajo v 50 jezikih. Obenem slikanica spodbuja k spoznavanju sveta, držav in njihovih zastav , ter prek njih k raznolikosti jezikov in kultur.

Avtorica je svoj likovni svet popolnoma prilagodila dojemanju otroka, ki še ne prebira besednih zapisov ali pa se le-teh komaj uči. Prisrčna, a premišljeno stilizirana živalska bitja, s katerimi se mladi bralec/gledalec najpogosteje srečuje, odražajo izrazito sodoben pogled na ilustracijo s prepoznavnim in izvirnim rokopisom, a hote ostajajo v domeni domišljijskih predstav tistih, ki so jim namenjena. Že arhetipsko pojmovani liki se suvereno umeščajo v format slikanice ter se tako na oblikovni kot pomenski ravni samoumevno povezujejo s črkami in besedami v kompleksno celoto. Ovitek in papir sta pazljivo izbrana, všečen je tudi format knjige, ki še dodatno podpira kvalitetne in izrazite ilustracije.
 

SOKOLOV Cvetka: Rdeča hiša. Ilustracije Peter Škerl. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. (Čebelica).

Zgodba Cvetke Sokolov na videz preprosto, toda tenkočutno upoveduje otrokovo uhajanje v domišljijski svet, kjer se mu uresničujejo vse želje. Preveva jo toplina družinskega življenja in prisrčnost težav v otrokovem odraščanju. Jure živi v rumeni hiši, ki jo ima zelo rad, saj je njegov dom. Toda Jure ima še eno, čisto svojo, rdečo hišo, v katero se za kratek čas preseli, kadar v rumeni hiši ni vse tako, kot bi si želel. Rdeča hiša je tako očarljiva, da si na kraju vanj zaželita celo Juretova starša. Slikanica izpoveduje občudovanje do (otroške) domišljije in opozarja na pomen umetniške ustvarjalnosti, saj zmoreta ustvariti svet po svojih željah, »rdečo hišo«; ilustrator in oblikovalec sta slikanico ustvarila tako, da je knjiga »rdeča hiša« besedilu.

Peter Škerl sodi v generacijo najmlajših slovenskih ilustratorjev, zato je očiten drugačen pristop od tradicionalnih načinov upodabljanja besedila. V svoji preprosti, kdaj tipizirani risbi se skuša zavestno približati otroški risbi in njeni posebni čustveni noti. Pri tem upošteva simbolni jezik znakov in barve v katerem se sporazumevajo najmlajši.
 

REMŠKAR, Slavica: Medvedek, kaj delaš? Ilustr. Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. (Velike slikanice).

V slikanici je šest kratkih besedil Slavice Remškar, ki so prvič izšla v reviji Cicido v letnikih 2001/2002 in 2002/2003. Namenjena je najmlajšim otrokom in njihovim vzgojiteljem. Medvedek se znajde v različnih situacijah: na morju, v dežju, dobi novo kolo, sreča se knjigami idr. Besedilo sprašuje po dogajanju in spodbuja k opazovanju ilustracije. V zgodbici Medvedek in morje je besedilo oblikovano kot (ljudske) izštevanke in nagajivke, v zgodbici Medvedek in knjige pa je slikovno gradivo iz knjig umetnostne zgodovine (reprodukcije znanih umetniških del). Slikanica otrokom spodbuja jezikovni razvoj, spoznavanje okolja in omogoča povezovanje dogajanja z lastnimi izkušnjami in različnimi aktivnostmi otrok.

Likovni svet Zvonka Čoha je privlačen in prepričljiv zaradi humornega, včasih pobalinsko obešenjaškega interpretiranja besedil. V duhovite podobe, še vedno slikarsko obravnavanih vizualnih predstav avtor uspešno uvaja sodobno estetiko stripa in animiranega filma, zaradi česar se otrok našega časa z njimi z lahkoto poistoveti.
 

MILČINSKI – Ježek, Frane: Zvezdica Zaspanka. Ilustracije Gorazd Vahen. Ljubljana: Sanje, 2004. (Sanjska knjigica).

Zvezdica Zaspanka je med najbolj priljubljenimi pravljičnimi osebami in pravljicami pri nas. Frane Ježek Milčinski jo je najprej napisal kot radijsko igro, mnogo kasneje je  izšla še v slikanici, doživela pa je tudi številne različne upodobitve v gledališču. Zvezdica Zaspanka sodi med t. i.  klasična izvirno slovenska besedila za otroke, ki s svojo poetičnostjo in globokim sporočilom očara tudi sodobne otroke (in celo odrasle):

Na Zemlji se pričnejo dogajati čudne reči, kajti zvezdica Zaspanka je spet zaspala in ni prišla pravočasno na nebo. Zato jo boter Mesec za kazen pošlje na Zemljo. Tam pa med drugimi sreča strašnega razbojnika Ceferina, ki ima kamen namesto srca … 

Pri ilustriranju pravljice, ki je v slovenski književnosti že skoraj kultna, je Goraz Vahen do določene mere upošteval klasičen pristop, kakršnega bralci v teh primerih ponavadi pričakujejo. Kljub temu je v likovno pripoved vnesel elemente stripa in filma, še posebej v načinu kadriranja podob. Posebej izstopa avtorjev smisel za monokromne pejsaže in vedute.

 


Avtor: Irena Brglez