Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev

Založniška akademija - program


Dvorana E3


Založniška

sreda, 30. novembra

  • od 10. do 11. ure

Robert Baensch, ZDA: Knjižno založništvo med globalizacijo

V zadnjih tridesetih letih je, podobno kot druga medijska industrija, tudi knjižno založništvo vstopilo v intenzivno globalizacijo. Pomemben del sodobnega knjižnega založništva obvladujejo nadnacionalne korporacije. Kako lahko te najučinkoviteje poslujejo v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako v takih razmerah kreirati programe založb?

Robert Baensch je profesor na Centru za založništvo na Univerzi v New York, redno predava tudi na poletnih založniških seminarjih, ki jih pripravlja Univerza v Stanfordu, vodi svojo svetovalno agencijo Baensch International. Robert Baensch je deloval v največjih ameriških založbah, bil je član upravnega odbora ameriškega združenja založnikov. Je urednik najodmevnejše znanstvene revije za področje založništva Publishing Research Quarterly.

  • od 11. do 12. ure

Aleksandar Drakulić, Beograd: Srbski trg knjig danes

Za srbski trg knjig je značilno, da je večina starih, državnih založniških hiš propadla, pojavile so se številne nove, ki so uspele razviti relativno živahno založniško dejavnost. Kako je organizirana knjigarniška mreža? Ali odsotnost države pomoči razvoj založništva zavira ali pa so ravno nasprotno zaradi tega založniki bolj prožni in hitrejši pri prilagajanju zahtevam trga?

Aleksandar Drakulič je direktor beograjskega podjetja MC Most, ki ima v lasti največjo internetno knjigarno v Srbiji knjizara.com. Podjetje MC Most od leta 2003 razvija internetni portal KnjigaInfo, ki poleg podatkov o knjigah, ki jih ponujajo srbski in črnogorski založniki, zbira podatke o avtorjih, založnikih in knjigarnah.

  • od 12. do 13. ure

Miha Kovač, Slovenija: Knjiga v Sloveniji in Evropski uniji

Miha Kovač bo predstavil podatke o branju, nakupih knjig in knjižničnih izposojah v državah starih članicah EU, te podatke bo primerjal s podatki o kompetitivnosti posameznih držav in z rezultati raziskav, ki merijo uspešnost izobraževalnih sistemov v teh državah. Slovenija ima visoko stopnjo razširjenosti knjige, na lestvicah kompetitivnosti pa vztrajno leze navzdol; zakaj je tako.

Dr. Miha Kovač je izredni profesor na Filozofski fakulteti in predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Ukvarja se z raziskovanjem mednarodnih knjižnih trgov in razvojem mednarodnih študijskih programov za založnike.

  • od 15.30 do 17.30 ure

Založništvo v Avstro-Ogrski

  • od 15.30 do 16.30 ure

Zoran Velagić, Hrvaška: Tiskarji in založniki hrvaških knjig v zgodnjem novem veku

Dr. Zoran Velagić bo v predavanju analiziral vzroke, zaradi katerih se na Hrvaškem v zgodnjem novem veku ni razvila resna tiskarska in založniška industrija. To je dolgoročno destimulativno vplivale na razvoj pismenosti, hkrati pa pomembno upočasnilo proces standardizacije jezika.

Dr. Zoran Velagić je leta 2003 doktoriral na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti iz zgodovine knjige. Od leta 2000 je glavni urednik za področje družboslovja v največji hrvaški založbi Školska knjiga, letos je postal tudi docent na Oddelku za informacijske znanosti na univerzi J. J. Strossmayerja v Osijeku.

  • od 16.30 do 17.30 ure

Anja Dular, Slovenija: Joannes Thomas de Trattner/Janez Tomaž Trattner (1717–1798)

Ena vodilnih osebnosti dunajskega družbenega in družabnega življenja v drugi polovici 18. stoletja je bil Joannes Thomas de Trattner, lastnik tiskarne in knjigarne v središču mesta. Ob njem srečamo najvidnejše umetnike, npr. skladatelja Amadeusa Mozarta in tudi osebe s političnega življenja, saj so mu bili blizu najvišji predstavniki avstrijskega dvora.

Dr. Anja Dular vodi knjižnico Narodnega muzeja Slovenije in predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predmet Razvoj tiska in knjige. Njeno glavno raziskovalno področje je zgodovina knjige, knjigotrštva in knjižnic. Je avtorica študije Živeti od knjig, v kateri analizira razvoj knjigotrštva v Ljubljani do 18.stoletja.

četrtek, 1. decembra

  • od 10. do 11. ure

Olav Stokkmo, IFFRO: Zakaj potrebujemo organizacije za kolektivno zaščito avtorskih pravic? Razlogi za ustanavljanje RRO in IFRRO

Delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s kolektivnim varstvom avtorskih pravic in razloge, zaradi katerih so nastale, ter izzivi, ki jih pred takšne organizacije postavlja razvoj novih tehnologij in novi pojavi piratskega izkoriščanja avtorskopravno zaščitenih del.

Olav Stokkmo je od decembra 2004 generalni sekretar IFFRO (International Federation of Reproduction Rights Organisations). Pred tem je bil osem let izvrši direktor KOPINOR (norveške članice IFFRO), štiri leta pa direktor norveške založbe Det Norske Samlaget. Je avtor številnih člankov o zaščiti avtorskih pravic pred nedovoljenim razmnoževanjem avtorskopravno zaščitenih del. 

  • od 11. do 12. ure

Željko Žarak: Hrvaško založništvo v regionalnem kontekstu

Analiza sprememb, ki so se v hrvaškem založništvu in knjigotrštvu zgodile v zadnjem letu dni. Časopisno izdajanje knjig, propadanje knjigarn in polarizacija med založniki so pomembno pretresli in zaustavili hrvaško založniško industrijo, še dodatno težavo pomeni dejstvo, da je raziskava med hrvaškimi založniki pokazala, da imajo diametralno nasprotne poglede na izhod iz krize.

Željko Žarak je med letoma 1994 in 2004 deloval v številnih hrvaških založbah in knjigarnah ter bil zastopnik založb Longman in Taschen za slovenski, hrvaški in bosanski trg. Od leta 2004 deluje kot neodvisni svetovalec za področje založništva in knjigotrštva.

  • od 12. do 13. ure

Eirin Hagen, Norveška: Trženje avtorskih pravic na globalnih knjižnih trgih

Promocija norveške literature v svetu je nekaj, za kar ne skrbijo samo založbe in država, ampak temu precej pozornosti nameni tudi domača javnost. Kako uspešni so pri tem Norvežani, kaže dejstvo, da se je število prevodov v tuje jezike povečalo s pet leta 1980 na letošnjih 160. Eirin Hagen nam ne bo predstavila le načinov, s katerimi to dosegajo, ampak tudi širše družbeno vzdušje, ki omogoča takšne podvige.

Eirin Hagen je bila med letoma 1978 in 1997 urednica v norveški založbi Cappelens, od leta 1997 do 2005 je v isti založbi vodila oddelek za avtorske pravice. Od letos vodi samostojno avtorsko agencijo Hagen. Eirin Hagen kot predavateljica občasno gostuje tudi na Centru za založniške študije na Univerzi Oxford Brookes.

 

Delavnica za strokovno javnost

  • četrtek, 1. decembra, od 15. do 18. ure, dvorana E2

Robert  A. Baensch: Vodenje založniških procesov v mednarodnem okolju

Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo je naš knjižni trg postal neprimerno bolj odprt za tuje založnike, hkrati pa vse več slovenskih založnikov svoje poslovne priložnosti vidi v jugovzhodni Evropi. Kako voditi ustrezno kadrovsko politiko? Na kakšen način poslovati v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako nadzorovati stroške v založbi, ki posluje v več različnih državah? Kakšna organizacijska struktura je v takih založbah najprimernejša?

Predavatelj Robert A. Baensch se s tovrstnimi vprašanji sooča vso svojo založniško kariero, saj je med drugim deloval tudi v nemški založbi Springer in italijanski Rizzoli, ki imata svoji podružnici na ameriškem trgu, zadnjih nekaj let pa je kot svetovalec pomagal številnim ameriškim založnikom pri njihovih naporih, da bi se prebili na kitajski trg. Pozna tudi razmere v Sloveniji, saj je na Knjižnem sejmu že predaval pred tremi leti in z nekaterimi slovenskimi založniki vzdržuje redne stike.

V sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Ljubljani.

Za delavnico se je treba  prijaviti in plačati kotizacijo.

 

 


Avtor: Irena Brglez

Založniška akademija


  • 10.00-11.00 Robert Baensch, USA: Knjižno založništvo v času globalizacije
    V zadnjih tridesetih letih je, podobno kot ostala medijska industrija, tudi knjižno založništvo vstopilo v obdobje intenzivne globalizacije. Založbe se naenkrat niso več ukvarjale le z posredovanjem knjižnih vsebin in besedil med različnimi kulturami, ampak so se začele tudi lastniško in organizacijsko povezovati preko nacionalnih in jezikovnih meja. Rezultat tega je, da pomemben del sodobnega knjižnega založništva obvladujejo nadnacionalne korporacije. Na kakšen način lahko te najučinkoviteje poslujejo v kulturno in ekonomsko različnih okoljih? Kako v takih razmerah kreirati programe založb? Kako nadzorovati stroške v založbi, ki posluje v več različnih državah? Kakšna organizacijska struktura je v takih založbah najprimernejša? Kako v njih voditi ustrezno kadrovsko politiko? Vse to je le nekaj vprašanj, ki se jih bo Robert Baensch dotaknil v svojem predavanju.

    Robert Baensch je profesor na Centru za založništvo na New York University, redno predava tudi na poletnih založniških seminarjih, ki jih organizira univerza v Stanfordu, vodi pa tudi svojo svetovalno agencijo Baensch International. Robert Baensch je deloval v največjih ameriških založbah, bil pa je tudi član upravnega odbora ameriškega združenja založnikov. Je urednik najodmevnejše znanstvene revije za področje založništva Publishing Research Quarterly.

  • 11.00-12.00 Erin Hagen, Norveška: Medregionalno sodelovanje med založniki v Skandinaviji

  • 12.00-13.00 Aleksandar Drakulić, Beograd: Srbski trg knjig danes

    Aleksandar Drakulič bo v svojem predavanju podrobneje predstavil stanje na srbskem trgu knjig. Zanj je značilno, da je večina starih, državnih založniških hiš propadla, pojavile pa so se številne nove, ki so uspele razviti relativno živahno založniško dejavnost. Kako vpliva 8% davčna stopnja na knjigotrštvo? Zakaj na srbskem knjižnem trgu ni večjih tujih vlaganj? Kako je organizirana knjigarniška mreža? Ali odsotnost države pomoči razvoj založništva zavira, ali pa so ravno obratno zaradi tega založniki bolj prožni in hitrejši pri prilagajanju zahtevam trga? Aleksander Drakulić bo v svojem predavanju bo poleg odgovorov na tovrstna vprašanja na kratko opisal tudi razvoj srbskega založništva po letu 1989 in nakazal njegove razvojne možnosti v prihodnosti.

    Aleksandar Drakulič je direktor beograjskega podjetja MC Most, ki ima v lasti največjo internetno knjigarno v Srbiji knjizara.com. Podjetje MC Most od leta 2003 razvija internetni portal KnjigaInfo, ki poleg podatkov o knjigah, ki jih ponujajo srbski in črnogorski založniki, zbira tudi podatke o avtorjih, založnikih in knjigarnah.

Četrtek popoldne: Založništvo v Avstro-Ogrski

  • 15.30-16.30 Zoran Velagić, Hrvaška: Tiskarji in založniki hrvaških knjig v zgodnjem novem veku.

    Dr.Zoran Velagić bo v svojem predavanju analiziral vzroke, zaradi katerih se na Hrvaškem v zgodnjem novem veku ni razvila resna tiskarska in založniška industrija. Med najpomembnejšimi so bili pomanjkanje kapitala, s katerim bi bilo mogoče začeti založniško dejavnost, slaba distribucijska mreža, omejeno število bralcev, predvsem pa seveda dejstvo, da so hrvaški izobraženci tistega časa odhajali na univerze v Italijo in v Habsburško monarhijo, kjer so tudi izdajali svoje knjige. Tovrstne razmere so imele za hrvaško dolgoročno negativne kulturne posledice, saj so destimulativno vplivale na razvoj pismenosti, hkrati pa so pomembno upočasnile proces standardizacije jezika.

    Dr. Zoran Velagić je leta 2003 doktoriral na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti iz zgodovine knjige. Od leta 2000 je glavni urednik za področje družboslovja v največji hrvaški založbi Školska knjiga, leta 2005 pa je postal tudi docent na Oddelku za informacijske znanosti na univerzi J.J. Strossmayerja v Osijeku.

  • 16.30-17.30 Anja Dular, Slovenija:
    Joannes Thomas de Trattner /Janez Tomaž Trattner /1717-1798

    Ena vodilnih osebnosti dunajskega družbenega in družabnega življenja v drugi polovici 18. stoletja je bil Joannes Thomas de Trattner. Bil je lastnik tiskarne in knjigarne v središču mesta. Ob njem srečamo najvidnejše umetnike, npr. skladatelja Amadeusa Mozarta, pa tudi osebe s političnega življenja, saj so mu bili blizu najvišji predstavniki avstrijskega dvora.

    Trattnerjeva dunajska knjigarna je bila tudi sicer družabno srdišče, v njej je bila poleg klasične prodaje knjig organizirana izposojevalnica gradiva, prirejal  je odmevne avkcije knjig in notranje opreme.  Založniška in tiskarska hiša  Thomasa Trattnerja je v sedemdesetih letih 18. stoletja razširila svoje delovanje po celotni monarhiji. Za Trattnerja jezikovne razlike niso predstavljale ovir, tiskal in prodajal je knjige v nemščini, latinščini, italijanščini, francoščini, hrvaščini, češčini, madžarščini in tudi slovenščini. S to prilagodljivostjo tedanjemu večjezičnemu trgu je pokazal pot do kupcev na geografsko, kulturno in jezikovno zelo širokem področju, s čimer je bil presenetljivo blizu naporom vseh tistih založnikov, ki tudi danes poslujejo preko svojih nacionalnih meja.     

    Dr. Anja Dular vodi knjižnico Narodnega muzeja Slovenije in predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predmet Razvoj tiska in knjige. Njeno glavno raziskovalno področje je zgodovina knjige, knjigotrštva in knjižnic.  Je avtorica študije Živeti od knjig, v kateri analizira razvoj knjigotrštva v Ljubljani do 18.stoletja.

Petek dopoldne:

  • 10.00-11.00 Olav Stokkmo, IFFRO: Zakaj potrebujemo organizacije za kolektivno zaščito avtorskih pravic? Razlogi za ustanavljanje RRO in IFRRO

    Olav Stokkmo bo podrobneje opisal delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s kolektivnim varstvom avtorskih pravic ter razloge, zaradi katerih so nastale. Opisal bo razvoj zaščite pred fotokopiranjem v Evropi in ZDA, načine, na katere delujejo organizacije, ki jih v ta namen skupaj ustanavljajo avtorji in založniki, ter nakazal prihodke, ki jih lahko pri tem ustvarijo, ter načine, na katere te prihodke delijo. V drugem delu predavanja bo opisal izzive, ki jih pred tovrstne organizacije postavlja razvoj novih tehnologij in novi pojavi piratskega izkoriščanja avtorsko-pravno zaščitenih del.

    Olav Stokkmo je od decembra 2004 generalni sekretar IFFRO (International Federation of Reproduction Rights Organisations). Pred tem je bil osem let izvrši direktor KOPINOR (norveške članice IFFRO), štiri leta pa direktor norveške založbe Det Norske Samlaget. Je avtor številnih člankov o zaščiti avtorskih pravic in o zaščiti pred nedovoljenim razmnoževanjem avtorsko-pravno zaščitenih del. 

  • 11.00-12.00 Željko Žarak: Hrvaško založništvo v regionalnem kontekstu

    Željko Žarak bo v svojem predavanju analiziral spremembe, ki so se v hrvaškem založništvu in knjigotrštvu zgodile v zadnjem letu dni. Časopisno izdajanje knjig, propadanje knjigarn in polarizacija med založniki so pomembno pretresli in zaustavili hrvaško založniško industrijo, še dodatno težavo pa pomeni dejstvo, da je raziskava med hrvaškimi založniki pokazala, da imajo diametralno nasprotne poglede na izhod iz krize. Pri tem vsaj v tem trenutku ostaja eno od ključnih vprašanj, ali se hrvaški založniki lahko izkopljejo iz kriz z širjenjem na bosanski, srbski in črnogorski knjižni trg. Predavatelj bo v zaključku analiziral težave in priložnosti, s katerimi se hrvaški založniki pri tem srečujejo.

    Željko Žarak je med leti 1994-2004 deloval v številnih hrvaških založbah in knjigarnah ter bil zastopnik založb Longman in Taschen za slovenski, hrvaški in bosanski trg. Od leta 2004 deluje kot neodvisni svetovalec za področje založništva in knjigotrštva.

Avtor: Irena Brglez