Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen/19. točka:
Občutljivi osebni podatki – so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

Obdelava občutljivih osebnih podatkov:
Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:

1.      če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;

2.      če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;

3.      če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;

4.      če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;

5.      če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;

6.      če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;

7.      če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;

8.      če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen/ 3. točka:
Obdelava osebnih podatkov – pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Objekt (predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.
Objekt je lahko tudi inženirska in tehniška gradbena konstrukcija, ki služi premoščanju vodotokov (most), dolin (viadukt), drugih komunikacij (podvoz, nadvoz), hribov (predor) in podobno.
Objekt je sopomenka za predmet.
SSKJ:
Kar je zgrajeno, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2.člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
 Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Objekt v javni rabi je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem: nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba (skupina 121 po CC-SI), poslovna in upravna stavba (skupina 122 po CC-SI), trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti (skupina 123 po CC-SI), stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij (skupina 124 po CC-SI), stavba splošnega družbenega pomena (skupina 126 CC-SI), obredna stavba (razred 1272 po CC-SI) in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi, in javna površina kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje.

Pisna oblika

Obligacijski zakonik (OZ) 52. člen: 
Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektpv (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni revident je posameznik, ki revidentu odgovarja, da so načrti, ki jih revidira, v skladu z gradbenimi predpisi in da bo objekt, zgrajen oziroma rekonstruiran na njihovi podlagi, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni vodja gradbišča je posameznik, ki investitorju odgovarja za usklajevanje dela vseh izvajalcev del in izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni vodja posameznih del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni vodja projekta je posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2.člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Odgovorni vodja revidiranja je posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Odprta loža je ograjena s stalno postavljenimi stenami, eno stran ima ograjeno samo z ograjo ter ima nadstrešek.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Odprta terasa je tlakovan prostor na delu stavbe ali ob njej, ki je konstrukcijsko povezan  s stavbo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Odprt balkon je pomol iz zidu in je lahko ograjen samo z ograjo.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 67. člen:
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Odstranitev je glagolnik besede odstraniti. Narediti pomeni, da kaj preneha biti na določenem mestu. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 16. člen:
Nepremičninska družba mora pri oglaševanju oziroma pri drugih javnih objavah v sredstvih javnega obveščanja oziroma na spletnih straneh, v prostorih nepremičninske družbe ali na drugih mestih, kjer je dovoljeno oglaševanje, v zvezi z nepremičnino, ki je predmet posredovanja, zagotoviti objavo cene, lokacije, leta izgradnje stavbe oziroma zadnje prenove in velikosti nepremičnine ter firme in sedeža nepremičninske družbe.
Če nepremičninska družba oglašuje prodajo večstanovanjske stavbe, stanovanjsko-poslovne stavbe ali nestanovanjske stavbe z več posameznimi deli, mora zagotoviti objavo najvišje in najnižje cene kvadratnega metra površine stavbe ali njenega posameznega dela, lokacijo, leto izgradnje oziroma zadnje prenove ter firme in sedeža nepremičninske družbe. V primerih, ko nepremičninska družba, v prejšnjem stavku navedene stavbe, oglašuje v transparentih, podatka o ceni ni dolžna navesti.
V kolikor nepremičninska družba oglaša lastno nepremičnino, mora to v oglasu posebej navesti.

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Osebna privolitev posameznika – je prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika.

Splošno:

Stavrnopravni zakonik (SPZ) 227. člen:
 Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti.
Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let.

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Osebni podatek – je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1)::

Oskrbovano stanovanje je stanovanje za bivanje oseb s posebnimi potrebami (invalidi, starejše osebe), v katerem je na razpolago vsa potrebna oskrba.

Splošno:

Zakon o notariatu (ZN) 64. člen:
Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:
PARCELA> 
Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč 3. člen:
Za parcelo po tej uredbi se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek.
Za parcelo po tej uredbi se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka 2. člen:
Za parcelo po tem pravilniku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek.
Za parcelo po tem pravilniku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

ZEMLJIŠKA PARCELA>
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 2. člen:
Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru.

(ZEN) 16. člen:
Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Delitev na parcele.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 47. člen:
Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele.
Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice.
Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Pisna privolitev posameznika – je podpisana privolitev posameznika, ki ima obliko listine, določila v pogodbi, določila v naročilu, priloge k vlogi ali drugo obliko v skladu z zakonom; podpis je tudi na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, podana s telekomunikacijskim sredstvom, ter na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, ki jo poda posameznik, ki ne zna ali ne more pisati.

Splošno:

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) 15. člen - od 30.6.2018 ni v veljavi:
Plačilni instrument pomeni vsako napravo ali niz postopkov oziroma oboje, ki so dogovorjeni med posameznim uporabnikom in njegovim ponudnikom plačilnih storitev, in je vezan le na tega uporabnika z namenom, da ga uporabi za odreditev plačilnega naloga.
Pridobivanje plačilnih instrumentov je plačilna storitev, pri kateri ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila zagotavlja izvrševanje plačilnih transakcij, ki jih je odredil plačnik z uporabo določenega plačilnega instrumenta.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 5. člen:
Najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje sme znašati v primeru nakupa ali prodaje za isto nepremičnino največ 4 % od pogodbene cene, ta omejitev pa ne velja, kadar je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 eurov. V primeru drugih pravnih poslov višino plačila za posredovanje stranki uredita s pogodbo.
Plačilo za posredovanje lahko nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek iz prejšnjega odstavka razdeli.

(ZNPosr) 25. člen:
Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala.

Splošno:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 134. člen:
Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo.
Če se s predlogom zahteva vpis v zvezi s skupno hipoteko, ki učinkuje samo proti hipotekarnemu upniku ali imetniku izvedene pravice ali pravnega dejstva, vpisanega pri tej hipoteki, se plomba vpiše samo pri glavni nepremičnini.
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog, s katerim se zahteva vpis v zvezi z drugo izvedeno pravico ali pravnim dejstvom iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Obligacijski zakonik (OZ) 20. člen:
Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče.
Vendar odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki.
Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
Če se stranki drugače ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroške s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroške pa trpita v enakih delih.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 13. člen:
S pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena.

V pogodbi o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki mora biti sklenjena med nepremičninsko družbo in naročiteljem, morajo biti navedeni naslednji podatki:

1.) ime in priimek nepremičninskega posrednika, ki bo opravljal posle posredovanja z navedbo številke licence in zaporedno številko vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov;
2.) višina plačila za posredovanje, ki mora biti v skladu s 5. členom tega zakona;
3.) ime zavarovalnice, številka police in višina zavarovalne vsote za zavarovanje odgovornosti nepremičninske družbe, ki mora biti v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega zakona, s priloženimi dokazili;
4.) opis stroškov posameznih poslov, ki jih zajema plačilo za posredovanje iz 2. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona;
5.) vrsta in višina morebitnih dodatnih storitev in stroškov, če je naročitelj naročil storitve iz 3. točke drugega odstavka 15. člena tega zakona;
6.) pravica do plačila za posredovanje v skladu s prvim in drugim odstavkom 25. člena tega zakona;
7.) višina plačila za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo za nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, v skladu s petim odstavkom 25. člena tega zakona;
8.) okvirno ponudbeno ceno za posamezno vrsto nepremičnine, ki je predmet posredovanja brez vštetih predpisanih davkov in plačila za posredovanje;
9.) opis nepremičnine, ki je predmet posredovanja;
10.) čas trajanja pogodbe, ki mora biti določen v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Pogodbeni obdelovalec – je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje osebne podatke v imenu in na račun upravljavca osebnih podatkov.

 Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Pomožni kmetijski del stavbe je del stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Obligacijski zakonik (OZ) 22. člen: 
Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

Splošno: 
Zakon o revidiranju (ZRev-2) 3. člen:
Pooblaščeni ocenjevalec/ocenjevalka revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

Zakon o revidiranju (ZRev-2) 87. člen:
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.

Register pooblaščenih ocenjevalcev nepremičnin>>

Splošno:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 114. člen:
 Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:

1.      vpiše sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine zaradi uskladitve s spremembo tega podatka v katastru (v nadaljnjem besedilu: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine),
2.      izvedejo vpisi, povezani z združitvijo ali delitvijo nepremičnin v katastru, ki ne povzročijo spremembe širšega pravnega položaja nepremičnine (poočitev združitve ali delitve nepremičnin), ali
3.      vpiše sprememba podatka glede imetnika pravice na nepremičnini, zaradi uskladitve s spremembo podatkov o imetniku, ki je oseba, v centralnem registru prebivalstva ali poslovnem registru (poočitev spremembe podatkov o osebi).

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Posamezni del v etažni lastnini>>
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino.

Posamezni del>>
Stanovanjski zakon (SZ-1) 3. člen:
Posamezni deli so stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Posamezni del>>
Stanovanjski zakon (SZ-1) 3. člen:
Posamezni deli so stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov.

Posamezni del v etažni lastnini>>
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Posebni skupni deli >>
Stanovanjski zakon (SZ-1) 20. člen:
(1) Pogodba o medsebojnih razmerjih lahko določi posebne skupne dele večstanovanjske stavbe.
(2) Za posebne skupne dele se lahko določijo samo skupni prostori in skupne naprave.
(3) Določba, ki bi kot poseben skupni del določila del zemljišča, je nična.
(4) Del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno mesto), se šteje za del stanovanja in ne kot poseben skupni del.

Posebni skupni deli stavbe >>
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Posebni skupni deli stavbe >>
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.

Posebni skupni deli >>
Stanovanjski zakon (SZ-1) 20. člen:
(1) Pogodba o medsebojnih razmerjih lahko določi posebne skupne dele večstanovanjske stavbe.
(2) Za posebne skupne dele se lahko določijo samo skupni prostori in skupne naprave.
(3) Določba, ki bi kot poseben skupni del določila del zemljišča, je nična.
(4) Del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno mesto), se šteje za del stanovanja in ne kot poseben skupni del.

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Poslovni del stavbe so poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovanje fizične ali pravne osebe.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 24. člen:
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).

Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

Splošno:
Poslovna sposobnost pa pomeni sposobnost fizične osebe, da samostojno izjavlja voljo v pravnem prometu.

SSKJ:
Poslovna sposobnost je sposobnost samostojno sklepati pravne posle.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Poslovni prostor je prostor za opravljanje poslovne dejavnosti, izobraževanje, varstvo, zdravstvo, raziskovanje.

 Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

So pisarne in poslovni prostori državnih organov, lokalnih skupnosti, namenjeni lastnemu poslovanju in poslovanju s strankami.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Uradni list Republike Slovenije (UL RS) št. 41:

Poslovni del stavbe so poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovanje fizične ali pravne osebe.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Glagolnik od posredovati – 1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu 2. posegati (vmes), pomagati 3. pojasnjevati, pripovedovati, sporočati 4. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 2. člen:
Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli posredovanja v prometu z nepremičninami vsebujejo vse dejavnosti pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino.

Splošno:

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) 6. člen:
Posredovanje osebnih podatkov – je posredovanje ali razkritje osebnih podatkov.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb SIST ISO 9836: 
Je bruto tlorisna površina zmanjšana za tlorisno površino zunanjih sten.Določi se za vsako etažo posebej. Pri tem se upoštevajo načela za računanje bruto tlorisne površine in površine, ki jo zavzemajo zunanje stene. Izračuna se tako, da se od bruto tlorisne površine odšteje tlorisna površina zunanjih sten.Vključuje neto tlorisno površino in tlorisno površino notranjih sten. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb SIST ISO 9836: 
Je del bruto tlorisne površine, ki ga sestavljajo tlorisna površina elementov, ki omejujejo prosti (zunanjih in notranjih nosilnih zidov), in tlorisne površine stebrov, slopov, vmesnih podpor, dimnikov, predelnih sten in drugih elementov, v katere ni mogoče vstopiti.
Površina konstrukcijskih elementov se določi za vsako etažo posebej. Računa se s svetlimi dimenzijami dokončane stavbe, upošteva se prerez v višini tal. Obrobe, pragovi, podstavki se ne upoštevajo.
V površino konstrukcijskih elementov so vključene tudi tlorisne površine vratnih in drugih odprtin in niš v navpičnih elementih, ki omejujejo prostore.
Površina konstrukcijskih elementov se lahko izračuna kot razlika med bruto tlorisno površino in neto tlorisno površino.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Standardi za lastnosti stavb SIST ISO 9836: 
Se ugotavlja za stavbe ali dele stavb, ki so na vseh straneh omejeni in pokriti. Vključeni so tako deli objekta pod terenom kot nad njim.
Razlikovati je potrebno med površinami spodnje strani stavbe, površinami zunanjih zidov pod terenom, površinami zunanjih zidov nad terenom in površino strehe. Zastekljene površine so določene posebej kot deli površin zunanjih zidov ali strehe.
Površina ovoja stavbe ne vključuje delov stavbe, ki so pod tlemi najnižje etaže (deli temeljne konstrukcije), niše in štrline, narejene iz estetskih razlogov, zunanje svetilke, zunanja stopnišča, zunanje klančine, markize, vodoravni sončni zasloni, nadstreški svetlobniki dimniki itd. 

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Pralnica je prostor za pranje.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Pralnica je prostor za pranje, čiščenje.

Splošno:

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) 2. člen:
Pranje denarja po tem zakonu je katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:
1.      zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
2.      skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 488. člen:
Prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.
Prodajalec kakšne druge pravice odgovarja, da ta obstaja in da ni pravnih ovir za njeno uveljavitev.

Sodna praksa VSC sklep Cp 80/2009 je pravno sposobnost opredelila: 

Pravna sposobnost je sposobnost oseb, da so nosilci pravic in obveznosti. Pravno sposobna je vsaka oseba – ta sposobnost nastopi z rojstvom, preneha pa s smrtjo osebe. 

Sodna praksa, Sodba VIII Ips 55/2001:

Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba - razen v primerih posebej določenih s procesnimi zakoni.
Pravnomočnost je dvojna - formalna in materialna. Formalna pravnomočnost pomeni, da se v določeni stvari izdana odločba ne more izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo). Materialna pravnomočnost pa pomeni dokončnost pravnega razmerja, ki izhaja iz dispozitiva izdane odločbe. Materialna pravnomočnost nastopi sočasno s formalno pravnomočnostjo.

Zakonska ureditev:

Zakon o upravnem postopku (ZUP-H) 225. člen: 
Odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, postane pravnomočna.

Sodna praksa, Sodba III Ips 1/2012:

Vsebina predkupne pravice je obveznost lastnika stvari, na kateri obstaja (pogodbena ali zakonita) predkupna pravica, da o nameravani prodaji obvesti predkupnega upravičenca ter mu ponudi sklenitev prodajne pogodbe. Predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju je ob nameravani prodaji dolžan izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: (1) dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari ter (2) dolžnost predkupnemu upravičencu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on. Zadošča pa, da lastnik stvari (kot dolžnik) predkupnemu upravičencu pošlje ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe, ne da bi mu predhodno poslal tudi obvestilo o nameravani prodaji. Le tak postopek namreč zagotavlja uresničitev interesa predkupnega upravičenca.

Zakonska ureditev:

Obligacijski zakonik (OZ) 507. člen:
S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ )33. člen: 
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba.
Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe.
Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

Sodna praksa, Sodba III Ips 120/2008:
Sklenjena predpogodba zavezuje stranki, da dasta izjavi volje, potrebni za sklenitev (glavne) pogodbe. Če predpogodba nima izrecne drugačne določbe, sta na njeni podlagi praviloma (enako) zavezani obe stranki. Zato po sklenitvi predpogodbe tudi še ni mogoče govoriti o upniku in dolžniku.

SSKJ: 
Je pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči.

Sodna praksa, VSL sklep II Cp 1299/2010:
Predznamba je pogojni vpis, ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči, pri čemer zakon določa način opravičitve predznambe ter tudi rok za opravičitev predznambe, ki je v primeru, ko je predznamba dovoljena na podlagi listine o zavezovalnem pravnem poslu oziroma na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo (na podlagi takšne listine predlagatelj predlaga konkretno predznambo), en mesec od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe (2. odstavek 53. člena ZZK-1).

Zakonska ureditev: 
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 48. člen:
Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.
Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena.

Zakonska ureditev:

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) 16.člen:
Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:
1.      ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2.      ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3.      pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
4.      redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Prehrambni gostinski obrat so prostori, ki se uporabljajo za strežbo in pripravo jedi in pijač.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Presoja sprejemljivosti je postopek, v katerem se oceni vpliv oziroma posledice nameravane gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Presoja vplivov na okolje je postopek, v katerem se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, pripravi poročilo o vplivih na okolje, izvede sodelovanje z javnostjo, vključuje stranke in pristojne mnenjedajalce ter države članice Evropske unije pri čezmejnih vplivih, v katerem se proučijo vse zbrane informacije o vplivih posega na okolje ter na njihovi podlagi izda obrazložena odločitev, vključena v gradbeno dovoljenje, izdano v integralnem postopku.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES )19. člen/ I,III

I. O izročitvi in prevzemu nepremičnine sestavita prodajalec in kupec zapisnik.

III. Zapisnik o prevzemu nepremičnine mora obsegati:
1.) opis stanja nepremičnine s podatki, ali ustreza lastnostim, določenimi s pogodbo (prvi odstavek 6. člena),
2.) izjavo kupca o prevzemu nepremičnine oziroma izjavo o tem, zaradi katerih napak odklanja prevzem nepremičnine,
3.)  izjavo kupca o prevzemu listin iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona,
4.)  morebitno zahtevo kupca za odpravo napak, ki so bile ugotovljene ob prevzemu, in roke, v katerih bo prodajalec te napake odpravil,
5.) morebitno izjavo kupca o uveljavljanju pravice do pogodbene kazni zaradi prodajalčeve zamude,
6.) izjavo kupca, da ga je prodajalec poučil o pravicah in pravnih posledicah iz prejšnjega odstavka z navedbo vsebine tega pouka.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Pristojni poklicni zbornici sta Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije.

Splošno:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve je organ, ki je po tem zakonu pristojen za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Sodna praksa, VSRS sodba II Ips 299/2014: 
Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritikline poleg funkcionalne povezane pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je torej v njeni določnosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari (v konkretnem primeru nepremičnine).

Zakonska ureditev:

Stvarnopravni  zakonik (SPZ) 17. člen:
Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari.
V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.

Splošna pogovorna raba, SSKJ: 
del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi: 
Pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ: 

Prizidava je  glagolnik od prizidati, dovoljenje za prizidavo.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Prodajalna je prostor, v katerem se prodaja. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prodajalna je prostor za opravljanje trgovske in storitvene dejavnosti.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 435. člen:
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
Prodajalec kakšne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Proizvodni prostor je prostor namenjen proizvodnji in shranjevanju.

Splošna pogovorna uporabva, SSKJ:
Kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje, načrtovalec.

Zakonska ureditev:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izdeluje projektno dokumentacijo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.

Zakonska ureditev:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostori za množično uporabo so postaje za potnike v prometu, dvorane in podobni prostori.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostor z omejeno uporabo je prostor z višino stropov nižjim od 1,6 m in prostor v kapelici ali verskem znamenju.

Zakonska ureditev: 

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 23. člen:
 V zemljiškem katastru se vodijo podatki o dejanskih rabah zemljišč, pri čemer ločimo:
kmetijska zemljišča;
gozdna zemljišča;
vodna zemljišča;
neplodna zemljišča in
pozidana zemljišča. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Del stavbe za časovno omejene gospodarske prireditve, na katerih se razstavlja ali prodaja blago ali usluge.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 25. člen: 

Za posle v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

Za posle rednega upravljanja se štejejo zlasti posli obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, določitev ter razrešitev upravnika in nadzornega odbora ter oddajanje skupnih delov v najem.

Obratovanje večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za posle obratovanja se šteje zlasti zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, če naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezne dele, varstvo pred požarom in zagotavljanje drugih ukrepov za zaščito in reševanje, čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila, deratizacija in podobno.

Vzdrževanje večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za vzdrževanje se šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov ter zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje.

Za redno upravljanje se šteje tudi vgradnja dodatnih delilnikov, merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toploto, toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti v skladu s posebnim pravilnikom.

Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb 2.člen:

Etažni lastniki (v nadaljnjem besedilu: lastniki) sprejemajo odločitve, ki štejejo med posle rednega upravljanja, z večinskim soglasjem (več kot 50%) po solastniških deležih.

-       obratovanjem in vzdrževanjem stavbe,
-       določitvijo in razrešitvijo upravnika,
-       imenovanjem in razrešitvijo nadzornega odbora,
-       oddajanjem skupnih delov v najem,
-       sprejemanjem načrta vzdrževanja,
-       rezervnim skladom in odločanje o morebitnem povečanju prispevka lastnikov v rezervni sklad,
-       sprejemanjem hišnega reda,
-       odločanjem o vgradnji dodatnih merilnih naprav, ki omogočajo posredno določanje porabe
        (za toploto, hladno in toplo vodo) in
-       odločanjem o vseh drugih poslih, ki so potrebni za normalno bivanje v stavbi.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Glagolnik od rekonstruirati – 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto
2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ)  3.člen:
Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Pregledovalec, nadzornik.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) 2. člen - od 1.6.2018 ni v veljavi:
Revident je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji projektne dokumentacije.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

Stanovanjski zakon (SZ-1) 41. člen: 
Etažni lastniki lahko v načrtu vzdrževanja iz 26. člena tega zakona določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom iz 119. člena stvarnopravnega zakonika, glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja.
Občine, država, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije lahko oblikujejo svoje rezervne sklade v okviru svojih namenskih sredstev in v tem primeru niso dolžne vplačevati v rezervne sklade, oblikovane za posamezno večstanovanjsko stavbo, kjer imajo v lasti stanovanja, če o tem obvestijo upravnika s priloženimi listinami, ki dokazujejo obstoj rezervnega sklada in višino zbranih sredstev.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Ruševina je stavba ali del stavbe, ki je zaradi dotrajanosti ni več možno uporabljati (brez strehe, oken, vrat,...)

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Del stavbe za časovno omejene gospodarske prireditve, na katerih se razstavlja ali prodaja blago ali usluge.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavni del.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 16. člen:
Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.
Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Shramba je prostor za shranjevanje živil. 

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Shramba je prostor, namenjen hranjenju živil, materiala ali likanju in se ne nahaja v kleti.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Je prostor, ki se uporablja za hranjenje snovi in predmetov ter za izvajanje logističnih dejavnosti v skladiščih.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 15. člen:
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

 Pogodbo o skrbniškem računu sklenejo skrbniška banka, skrbniški notar in prodajalec, velja pa izključno v korist kupcev. Za ta račun skrbi pooblaščeni notar, ki lahko upravlja sredstva na njem. Sredstva, zbrana na tem posebnem računu, so zavarovana pred stečajem ali smrtjo notarja. Denar iz tega skrbniškega računa pa se porabi le za plačilo v resnici dobavljenega blaga ali opravljenih storitev na novogradnji. 

Zakonska ureditev: 

Zakon o  varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) 24. člen
Skrbniški račun je transakcijski račun:
-        ki ga vodi skrbniška banka,
-        katerega imetnik je skrbniški notar za račun kupcev,
-        v dobro katerega kupci plačujejo obroke kupnin po prodajnih pogodbah in
-        v breme katerega skrbniška banka opravlja izplačila pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 6. člen:
Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).
Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 14. člen:
Nepremičninska družba in nepremičninski posrednik, ki zanjo opravlja posle posredovanja, morata pri opravljanju storitev oziroma poslov posredovanja v prometu z nepremičninami ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nepremičninska družba oziroma nepremičninski posrednik ne smeta spodbujati ali priporočati sklenitve določene pogodbe zgolj z namenom pridobitve plačila za posredovanje.

Sodna praksa, VSRS sodba II Ips 113/2014:
Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Prostor, ki služi kot povezava med drugimi prostori in povezavi med etažami.

Splošno:

Skupno lastnino ima več oseb na nerazdeljeni stvari, če njihovi deleži niso vnaprej določeni. Lastninsko pravico lahko izvršujejo samo vsi skupaj kot en lastnik.

Zakonska ureditev:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 72. člen:
Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni.
Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo.
Če eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika.
Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času.
Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določila o solastnini, če ni z zakonom drugače določeno.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Sanitarije, ki so javno dostopne in sanitarni prostori v kampu.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 3. člen:
Skupni deli so skupni prostori in zemljišče, skupni gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema.
Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli).

Stanovanjski zakon (SZ-1) 5. člen:
Skupni prostori v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so: stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostori za odlaganje odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so izpolnjeni pogoji lastništva.
Skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki, prezračevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge podobne konstrukcije.
Skupne inštalacije, naprave in oprema v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so notranja električna, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih, dvigala, kanalizacija, naprave za ogrevanje, televizijske in druge sprejemne antene, strelovodi, naprave za gašenje, odkrivanje in javljanje požara, varnostna razsvetljava in vsi komunalni priključki, ki so namenjeni skupni rabi.
Kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote (toplotna in hidro izolacija pohodne terase, zunanja stran balkona, ki predstavlja hkrati fasado hiše in podobno).

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine.

Zakonska ureditev:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 210. člen:
Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) 12. člen: 
Kupec ni dolžan plačati nobenega obroka kupnine:
1. dokler niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na enostanovanjski stavbi oziroma za vknjižbo etažne lastnine na posameznem delu stavbe z več posameznimi deli v korist kupca, in
2. dokler prodajalec ni sposoben izročiti kupcu nepremičnine z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, in na način, določen v 18. členu tega zakona.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Lastnina, ki pripada več lastnikom.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 65. člen:
Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).
Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje;
2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan.

Splošno:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 19. člen:
Stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).

Splošni pogoji poslovanja na področju nepremičninskega posredovanja: 

Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) 15. člen: 
Splošni pogoji poslovanja morajo za vsako vrsto storitev posredovanja, ki jih nepremičninska družba nudi strankam, vsebovati:

1.) določen opis posameznih poslov, ki se jih nepremičninska družba zaveže opraviti pri opravljanju posamezne vrste storitve;

2.) določbo, da se s plačilom za posredovanje v prometu z nepremičninami iz prvega odstavka 5. člena tega zakona krijejo stroški za opravljanje dejanj pri vzpostavljanju stikov za naročitelja, preverjanju stanja nepremičnine ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, ki so potrebna za sklenitev pravno veljavne pogodbe za določeno nepremičnino, zlasti stroške za naslednja dejanja:
-  sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami;
-  seznanjanje naročitelja in tretje osebe s tržnimi razmerji, ki so pomembna za določitev cene nepremičnine, vsebino predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, višino davčnih obveznosti stranke in s cenami notarskih storitev;
-  ugotavljanje pravnega stanja nepremičnine s pridobitvijo listin o nepremičnini (izpisek iz zemljiške knjige), pogodb (če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo) in podobno;
-  pisna opozorila, obvestila, potrdila;
-  ogled nepremičnine po sklenitvi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami;
-  oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način;
-  seznanjanje naročitelja z nepremičnino in spravljanje v stik s tretjo osebo;
-  prisotnost pri ogledu nepremičnine s strani naročitelja;
-  ugotavljanje dejanskega stanja nepremičnine;
-  seznanjanje naročitelja z ugotovljenim pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine in zanesljivo opozarjanje na ugotovljene napake;
-  telefonsko komuniciranje s strankami;
-  sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev posla.

3.) vrsto in višino stroškov, če nepremičninska družba poleg posredovanja v dogovoru z naročnikom zanj opravi še druge storitve v zvezi s poslom, ki je predmet posredovanja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) 8. člen:
(1) Kadar prodajalec prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, mora pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ki morajo obsegati:

1.) vsa pravila o medsebojnih pravicah in obveznostih prodajalca in kupcev, razen pravil o določitvi posameznega dela stavbe, ki je predmet posamezne prodajne pogodbe, in o določitvi kupnine za ta posamezen del stavbe, in
2.) vse sestavine, ki jih mora po SPZ obsegati enostranski pravni posel o oblikovanju etažne lastnine, vključno s podatki o identifikacijskih znakih zemljiških parcel, ki bodo skupni deli stavbe, razen podatkov o identifikacijskih znakih stavbe, skupnih delov stavbe in posameznih delov stavbe, ki se določijo ob vpisu stavbe v kataster stavb.

(2) Splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe mora prodajalec sprejeti v obliki notarskega zapisa.
(3) Splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del te stavbe. Prodajalec mora ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti kupcu notarsko overjen prepis notarskega zapisa teh splošnih pogojev.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 28. člen: 
Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo.
Ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali če stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama ali običaja lahko šteje za izjavo o sprejemu. Sprejem učinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, če je bilo storjeno v rokih, ko ponudba še veže.
Sprejem ponudbe se lahko umakne, če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

Zakonska ureditev:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.

Gradbeno dovoljenje? 

Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spremeni:
znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb,
znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis,
iz upravne ali pisarniške stavbe v trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis,
iz gostinske stavbe, razen iz hotelske stavbe in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, v upravno in pisarniško stavbo ali trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis.

Vedno gre za spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje:
zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt,
stavbo za kulturo in razvedrilo,
skladišče ali odlagališče odpadkov,
bencinski servis,
trgovsko skladišče z namenom prodaje,
gostinsko stavbo.

Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 4. člen
Stanovanjske enote v dvo ali večstanovanjski stavbi (v nadaljnjem besedilu: večstanovanjska stavba) so stanovanja. Stanovanjske enote v stanovanjski stavbi za posebne namene so bivalne enote.
Stanovanje po tem zakonu je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi.
Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj  10. člen:
Stanovanje je zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora ali dela prostora.

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1): Stanovanje v stavbi, ki ima več kot dve stanovanji, so bivalni in ostali z bivanjem povezani prostori.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 1):

Stanovanje v hiši z največ dvema stanovanjema so bivalni prostori in ostali z bivanjem povezani prostori v hiši.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Stavba - objekt, ki ima stene in streho.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stanovanjski zakon (SZ-1) 2. člen:
Stanovanjske stavbe se, glede na število stanovanjskih enot, ki so v njih in glede na način rabe, razvrščajo na enostanovanjske stavbe, dvo in večstanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe za posebne namene.
Enostanovanjske stavbe so samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske hiše, vrstne hiše, počitniške hiše in podobno.
Dvo in večstanovanjske stavbe so samostojno stoječe stavbe z dvema ali več stanovanji, stanovanjski bloki, stolpiči, stolpnice in podobno.
Stanovanjske stavbe za posebne namene so stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
Če so v stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori in je več kot polovica površine namenjena stanovanjem, je takšna stavba po tem zakonu stanovanjsko-poslovna stavba.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Objekt, ki ima stene in streho.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Gradbeni zakon (GZ) 3.člen:
Stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 71. člen:
Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.
Stavba ima en del ali več delov.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) 71. člen:
Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.
Stavba ima en del ali več delov.

 Posamezni del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja.
Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, če so določeni.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) 3. člen:
Stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine.

Splošno:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 256. člen:
Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.
Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.
Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb - 2. člen:
Zemljišča za gradnjo stavb so stavbna zemljišča, določena v občinskem prostorskem načrtu, oziroma stavbna zemljišča v okviru območij, določenih v prostorskih sestavinah dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin (v nadaljnjem besedilu: stavbna zemljišča), na katerih je gradnja stavb dejansko možna oziroma dopustna in jih določi občina.
Zemljišče za gradnjo stavb je zaokroženo zemljišče na območju stavbnih zemljišč, ki ga lahko sestavlja parcela, del parcele, več parcel ali več delov parcel.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
Zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:
1.  kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota;
 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota;
3. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati;
4.  kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 15. člen:
Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.
Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.

Splošno:

Obligacijski zakonik (OZ) 459. člen:
Napaka je stvarna:
če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Splošno:

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 2. člen:
Stvarne pravice so:
-     lastninska pravica,
-     zastavna pravica,
-     služnosti,
-     pravica stvarnega bremena,
-     stavbna pravica.

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 3. člen:
Predmet stvarne pravice je stvar.

Splošno:

Stvarnopravna služnost (SPZ) 213. člen: 
Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).
Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.
Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas.
Določila o lastniku gospodujoče in služeče nepremičnine veljajo smiselno tudi za užitkarja in imetnika stavbne pravice. Užitkar in imetnik stavbne pravice ne moreta obremeniti nepremičnine za dalj časa, kot traja njuna pravica.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju: 

Stvarnopravni zakonik (SPZ) 249. člen: 
Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

Splošno:

Sumljiva transakcija je vsaka nameravana ali izvršena transakcija, v zvezi s katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj, ki bi lahko predstavljala predhodno dejanje za pranje denarja ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij iz 85. člena tega zakona, ki napotujejo na razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

Splošna pogovorna uporaba, SSKJ:

Sušilnica je prostor, stavba za sušenje.

Uporaba in razlaga na nepremičninskem področju:

Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (priloga 2):

Sušilnica je prostor za sušenje perila.