Osnovno pravilo je, da je delavec upravičen do jubilejne nagrade, ko predpisano delovno dobo tudi dejansko doseže. V času suspenza pogodbe o zaposlitvi delavcu pravice iz delovnega razmerja mirujejo, delavec pa je v tem času odjavljen iz zavarovanja. Če je npr. oddelal 8 let, nato je sledil suspenz pogodbe za 5 mesecev, po izteku pa je pravočasno nastopil delo, bo jubilejno nagrado za 10 let prejel, ko bo oddelal še 2 leti. Čas suspenza torej ni delovna doba, za razliko od npr. bolniške ali porodniške odsotnosti.