Novice


GZS v intenzivni komunikaciji z novo vlado

Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih štirinajstih dneh na predsednika vlade dr. Roberta Goloba ter ministre za gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje ter okolje že naslovila pisma z opisom najbolj perečih problemov, s katerimi se podjetja srečujejo na posameznih področjih. Pristojnim je ponudila tvorno in strokovno sodelovanje GZS ter izrazila pričakovanje o srečanju, kjer bi podrobneje preučili možnosti sodelovanja in skupnega iskanja rešitev. V pripravi je tudi že dopis za MDDSZ.

 

Pomoč gospodarstvu v zvezi z energetsko krizo

GZS je že 7. junija na predsednika vlade dr. Goloba, ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumerja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana naslovila dopis, v katerem je vodstvo GZS konkretno predlagalo shemo pomoči nadpovprečno prizadetim podjetjem zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina. Predlog je bil pripravljen v skladu z drugim tool-boxom Evropske komisije. S ciljem, da bi bil odziv vlade čim hitrejši in ciljan na gospodarske subjekte, ki so utrpeli največjo škodo, GZS predlaga skupno omejitev pomoči na podjetje v višini 2 mio evrov oz. 30 % upravičenih stroškov, pri čemer pomoč dodeli do konca leta 2022. Upravičeni strošek je zmnožek števila enot zemeljskega plina in električne energije, ki jih je podjetje nabavilo pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec od 1. 2. 2022 do 31. 12. 2022 in določenega povečanja cene, ki jo podjetje plača na porabljeno enoto. To povečanje se izračuna kot razlika med ceno na enoto, ki jo je podjetje plačalo v danem mesecu v upravičenem obdobju, in dvakratnikom cene na enoto, ki jo je plačalo v povprečju za referenčno obdobje (1. 1. 2021 do 31. 12. 2021). Predlog ne predvideva sektorske omejitve.

GZS je izrazila tudi pripravljenost imenovati člana v delovno skupino za premagovanje draginje energentov in hrane, pa tudi željo po organizaciji srečanja s predstavniki GZS in industrije.

V četrtek, 16. junija, se je vodstvo GZS že sestalo z gospodarskim ministrom in njegovo ekipo. Več informacij v novici https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleID/83488/minister-han-in-vodstvo-gzs-smo-na-istem-colnu-veslati-moramo-v-isto-smer-za-dobro-slovenskega-gospodarstva.

 

Okoljska problematika v gospodarstvu

GZS je 14. junija v dopisu ministru za okolje in prostor Uroša Brežana izpostavila zeleni prehod kot eno od prioritet slovenskega razvojnega preboja. Za to pa je pomembna jasna in nedvoumna okoljevarstvena zakonodaja, ki jo je mogoče izvajati v praksi. Vodstvo GZS je opozorilo, da se podjetja na tem področju soočajo z vrsto akutnih težav. Med najbolj kritičnimi področji je izpostavilo zamude pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj, odsotnost podzakonskega akta, ki bi omogočal povračila posrednih stroškov emisije toplogrednih plinov, uskladitve izvajanja obratovalnih monitoringov v skladu z mednarodno prakso, izenačitev postopkov izdaje evidenčnih listov nenevarnih odpadkov s postopki izdaje evidenčnih listov za nevarne odpadke. Še posebej kritična je bila GZS do zadnjih sprememb zakonodaje z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2), uredbo o odpadkih in tudi uredbo vrste dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije. Opozorila je, da so bile sprejete netransparentno, brez ustreznega vključevanja in sodelovanja gospodarstva in soočanja s prakso. Nova zakonodaja ustvarja občuten porast administrativnih postopkov, ki temeljijo na zastarelih pristopih in kažejo nepoznavanje dejanskih razmer v gospodarstvu. Obetajo se dodatni stroški, rušenje obstoječih sistemov, ki delujejo, in porast administrativnih ovir.

Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.

 

Zagotavljanje pogojev v industriji za uspešen zeleni prehod – NEPN in Nacionalna vodikova strategija

14. junija je GZS v pismu, naslovljenem na ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumerja, izrazila pripravljenost za tvorno sodelovanje z ministrstvom pri posodobitvi Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) ter pripravi Nacionalne vodikove strategije, ki je Slovenija še nima. Pri tem je GZS izpostavila, da je gospodarstvo eden ključnih deležnikov energetsko-podnebnega prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo. GZS se želi kot aktiven in konstruktiven partner vključiti v oblikovanje nacionalnih energetskih strategij Slovenije. Mednje sodi posodobitev oz. prilagoditev Nacionalnega energetskopodnebnega načrta (NEPN-a), s ciljem jasne opredelitve načina doseganja nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev do 2030. Hkrati GZS ocenjuje, da je vodik pomembno gorivo prihodnosti; zlasti za mednarodni tovorni promet in komercialne namene. Tudi Evropska komisija je prepoznala, da je integracija vodikovih ekosistemov učinkovit razvojni koncept za prehod v ogljično nevtralno družbo. S tem namenom podpira tudi razvoj vodikovih dolin, ki poleg zanesljive oskrbe z obnovljivo energijo predstavljajo tudi velik potencial za industrijski razvoj ter priložnost za številna nova delovna mesta. Temu se z iniciativo partnerjev iz regije Severnega Jadrana z namenom vzpostavitve prve čezmejne vodikove doline skupaj s Hrvaško in FurlanijoJulijsko krajino pridružuje tudi Slovenija. GZS je stičišče tega projekta, zato naproša MzI, da ji zaupa pripravo nacionalne vodikove strategije, ki bo prispevala k doseganju ciljev iz evropskega zelenega dogovora in iz evropske strategije za vodik. Izrazila je tudi pričakovanje po vključitvi v Strateški svet, ki bo pripravil predloge pomoči za tiste ranljive skupine in gospodarske družbe, ki jih je energetska draginja najbolj prizadela.

Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.

 

Iskanje odgovorov na izzive s področja RRI ter kadrov in izobraževanja

GZS je 16. junija na ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča naslovila pripravljenost sodelovanja pri iskanju odgovorov na izzive s področja raziskav, razvoja in inovacij ter kadrov in izobraževanja. Vodstvo je posebej izpostavilo nujnost zvišanja proračunske postavke za RRI za gospodarstvo ter povečanja deleža sredstev države za raziskave, razvoj in inovacije vsaj na 1,2 % BDP. Predlagalo je tudi sofinanciranje večjih demonstracijskih centrov, s čimer bi vzpostavili nacionalna demonstracijska okolja ter razvojno in testno okolje za visokotehnološke produkte, tehnologije in procese za proizvodna ali zagonska podjetja ter razvojne institucije. Opozorilo je tudi, da že od leta 2018 ni razpisov RRI od TRL 3 do 6. Država mora s prerazporeditvijo in okrepitvijo financiranja temeljnih raziskav močneje podpreti raziskovalno razvojna področja S4/S5 za doseganje prebojnih rezultatov. Potrebna je celovita obravnava raziskav skozi celoten razvojno raziskovalno inovacijski cikel od TRL1 do TRL9, spodbujanje sodelovanja slovenske znanosti in gospodarstva ter debirokratizacija davčnih olajšav za vlaganje v RR.

Na področju kadrov je vodstvo kot ključne izzive m. d. izpostavilo razvoj kompetenc za dvojni prehod,  prenovo šolskih programov, prožno prehajanje strokovnjakov, vzpostavitev karierne platforme, zapolnjevanje kadrovske vrzeli ter nabor deficitarnih poklicev. Na področju izobraževanja pa mrežni talent center, karierno orientacijo mladih, prilagajanje potrebam gospodarstva ter razvoj dualnega izobraževanja na celotni vertikali.

Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.

 

Recenzija NOO in VFO

GZS se je obrnila tudi na dr. Aleksandra Jevška, ministra SVRK, v zvezi s predlogi izboljšav Načrta za okrevanje in odpornost ter Večletnega finančnega okvirja. Izpostavila je, da je v NOO gospodarstvu neposredno namenjenih premalo sredstev (realen delež zgolj 20 % v proračunu), pri čemer potrebuje več sredstev za reševanje izzivov na energetskem področju – predvsem razvoju novih tehnologij. Tudi digitalizaciji je potrebno nameniti dovoljšno višino sredstev za digitalni prehod. Osrednji izziv, povezan z Evropsko kohezijsko politiko, vidi v čim hitrejši reviziji operativnega programa, ki ga je treba poslati na EK do začetka septembra. Med ključnimi predlogi GZS m. d. navaja, da se pri posameznem ukrepu finančna sredstva natančneje opredeli, koliko sredstev bo namenjenih posameznim ciljnim skupinam, da se vsaj 2x povečajo sredstva za prednostni nalogi 2 - Digitalna povezljivost in prednostno nalogo in 3 - Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost. Hkrati predlaga, da se občinam, ki imajo koeficient razvitosti manj kot 1, v kohezijski regiji Zahodna Slovenija omogoči višji delež sofinanciranja, ki bo primerljiv kohezijski regiji Vzhodna Slovenija oz. da se razlika v sofinanciranju zagotovi iz nacionalnih virov. V prednostne naloge in ukrepe, kjer sodeluje gospodarstvo oz. podjetja kot glavne ciljne skupine, se naj vključijo tudi zbornice. Nujna je tudi  korekcija EKP, ki zelo skopo omenja nove tehnologije za prehod v krožno, zeleno in digitalno in temu ne namenja ustreznih sredstev, uporaba biomase in biotehnologij, nadaljnja elektrifikacija toplote, nadaljnja elektrifikacija procesov, zajemanje in uporaba ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika.

Termin za srečanje predstavnikov GZS in ministrstva se še usklajuje.

Fotogalerija