Minister Gregor Golobič je med rešitvami novele NPVŠ izpostavil zlasti mehanizme za nadzor nad kakovostjo študija, postopke habilitacij, mehanizme za vzpostavitev kreditnega sistema študija ter institucionalne binarnosti. Izpostavil je vrsto predlogov in pripomb, ki so jih izrazili različni deležniki, posebej tiste, ki se nanašajo na pogoje, ki omogočajo ohranjanje študentskega statusa ne glede na dolgoletno nedoseganje kakršnega koli študijskega uspeha. To je poleg razrasta izobraževalnih ustanov po številu in lokacijah eden ključnih razlogov za (ne)uspešnost študija, ki je na repu med članicami EU. Da je sistem visokošolskega izobraževanja potreben temeljitih sprememb, je izrazila tudi skupina evalvatorjev, strokovnjakov držav članic v organizaciji EK. Posebej so izpostavili, da je »ob indikatorjih učinkovitosti visokošolskega izobraževalnega sistema težko razumeti samozadovoljstvo univerz s kakovostjo in nepripravljenostjo na spremembe.« Zato med ukrepi novega NPVŠ, kljubodporom strokovnih javnosti še vedno meni, da argumenti proti institucionalni binarnosti niso sprejemljivi.
Na očitek, da se uvaja nova reforma v času, ko se prejšnja, Bolonjska še ni iztekla, odgovarja z obžalovanjem, da se je to dopuščalo leta brez vprašanj in odgovorov, zakaj je bilo temu tako. Krivda za to gre tako državi kot univerzam samim. Sicer od gospodarstvaicer pričakuje, da se v razprave vključuje tudi v prihodnje, čeprav mnogi deležniki vlogo gospodarstva v izvedbi NPVŠ in RISS 2011-2020 zavračajo. Meni, da »gre razprava v smeri, ki postopoma presega probleme trenutka in se usmerja na področja dolgoročnih razvojnih perspektiv«.
Pred razpravo, ki jo je vodila Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS, je bilo poudarjeno, da je gospodarstvo izhodišča NPVŠ obravnavalo v okviru priprav osnutka Razvojno inovacijske strategije Slovenije (RISS) 2011-2020. Stališča GZS do obeh dokumentov izhajajo iz nerealiziranih ciljev in ukrepov, zaradi katerih se Lisbonska strategija ni uresničevala - ekonomskih, okoljskih, ciljev URE in OVE, mednarodne konkurenčnosti, ki so neuresničeni ostali le zapisani v strategijah. Doseženi niso bili cilji družbe znanja, ki se zato v bistvenih elementih – izobraževanju, usposabljanju, pretoku znanja za inoviranje in globalno konkurenčnost ter trajnostni razvoj, bistven delukrepov tako novega RISS kot NPVŠ. Zgolj z vidikov nedoseganja ciljev iztekajočega se programa pa je najočitnejša posledica liberalizacije in inflacije izobraževalnih institucij, ki terja odločne ukrepe v noveli NPVŠ, neučinkovit, dolg in drag študij. Tako je v zvezi s tem najbolj izpostavljena kritika iz prakse gospodarstva slaba uporabnost znanj, ki jih imajo diplomanti vseh vrst.
Interes gospodarstva za spremembe, ki jih na tem področju zastavljata oba programa, je zelo velik in terja vidno javno podporo in vzvode za to, da se bo program sprejel in tudi izvajal. Zato gospodarstvo pričakuje, da kljub iztekajočemu se roku razprava o osnutku tega programa še ne bo zaključena.
Na podlagi dosedanje razprave se podpirajo v dosedanjem predlogu začrtane spremembe novega NPVŠ, v skladu s katerimi bodo univerzam in visokošolskim institucijam zagotovljeni vzvodi za kakovostno izobraževanje in usposabljanje za sedanji in bodoči razvoj, ki je pogoj za zaposljivost kadrov, zlasti mladih.
V zvezi s tem gospodarstvo pričakuje in podpira, da se spremenjena izobraževalna politika osredotoči na učinkovitost študija na vseh nivojih izobraževanja, na pridobitev in krepitev ustvarjalnosti, teamskega dela in mednarodno odprtost. S tem v zvezi pričakuje
V zvezi z binarnostjo – programsko ali institucionalno, so mnenja v gospodarstvu in izobraževalnih institucijah še močno deljena. Nekateri jo podpirajo, spet drugi vidijo v njej grožnjo za statusno delitev na manj in več vredne, ne bi pa odpravila temeljnega problema pomanjkljivih znanj in kompetenc, ki jih sedanji sistem nudi.
Gospodarstvo podpira sistemske finančne vzvode, ki bodo usmerjeni
Gospodarstvo podpira sistemske organizacijske vzvode za učinkovitejšo usmeritev v projekte gospodarstva. Odstraniti je treba ovire, zaradi katerih je bilo dosedanje sodelovanje prešibko- ne le z gospodarstvom, ampak tudi med akademskimi in raziskovalnimi ter razvojnimi kadri na Univerzah in v javnih RR institucijah. V zvezi s tem
Reforma, ki jo NPVŠ načrtuje, je nujna. Glede na dolgoročne posledice sprememb pa velja za pripravo nove verzije NPVŠ 2, ki jo je minister najavil, razmisliti in bolje opredeliti predloge nekaterih organizacijskih sprememb, kot to velja zlasti za institucionalno binarnost. Uskladiti bo treba mnoge kratkoročne interese različnih deležnikov na eni strani ter dolgoročno naravnane interese in nujnost Slovenije, da se veljavni sistem izobraževanja bistveno izboljša. Na posamezna področja usmerjena razprava o NPVŠ in njegovi realizaciji bo na GZS tekla tudi v prihodnje. Vse s ciljem izboljšati kakovost in dosegljivost odličnega znanja na vseh izobrazbenih nivojih in starostnih obdobjih.
Vaše dodatne predloge in komentarje lahko prispevate v spodnji rubriki.
Na povezavah najdete zapise in predstavitve
Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije
Naknadno prejete pripombe in mnenja