GZS je v ponedeljek, 08.11.2010, organizirala okroglo mizo in razširjeno 10. sejo Strateškega sveta za tehnološko politiko (SS TP) pri GZS o predlogu Razvojno inovacijske strategije Slovenije 2010 - 2011 (RISS). Dogodka se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, ter vabljeni predstavniki razvojno raziskovalne sfere. Udeleženci so RISS podprli, izpostavili pa nekatere poudarke, ki jih je potrebno vključiti v končni dokument strategije.
Minister Gregor Golobič je predstavil Razvojno inovacijsko strategijo Slovenije (RISS) kot dolgoročno usmerjen, vsebinsko in finančno ambiciozno zastavljen dokument, ki vidno poudarja načine in odgovornost za izvajanje in mehanizme nadzora nad izvajanjem zastavljenih ciljev. Minister je posebej izpostavil usmerjenost RISS v povečanje avtonomije JRO, v učinkovitejše povezovanje JRO in univerz. Poudaril je, da RISS naslavlja ključna področja prenosa znanja iz RR v gospodarstvo, ki so bila največja pomanjkljivost iztekajočega se NRRP 2006-2010. Usmerjen je tudi v promocijo rezultatov odlične slovenske znanosti. Do leta 2020 je zato tudi ambiciozen cilj sredstva za RRI iz sedanjih 1,66%BDP (0,5% javnih) povečati na 3,6% BDP (1,2% javnih), realizacijo izvajanja RISS pa bo letno preverjala in naravnavala posebna vladna skupina pod vodstvom predsednika Vlade RS.
Podpredsednik GZS za razvoj, Marjan Mateta, je izpostavil, da je v zadnjem desetletju prišlo do pozitivnih premikov na področju sodelovanja med RR sfero in gospodarstvom, vendar »smo še daleč od optimalnega sodelovanja«. Slovensko gospodarstvo se po njegovih besedah nahaja v krizi, zlasti zaradi nizke konkurenčnosti, slabe izkoriščenosti javnih sredstev, namenjenih za RR ter slabe poslovne oz. institucionalne učinkovitosti. Zato naj bi bili prioritetni ukrepi, ki bi jih bilo po njegovem prepričanju mogoče izvesti že do maja 2011, da se »60% javnih sredstev nameni za sodelovanje z inovativnim gospodarstvom, da se spremenijo merila za habilitacijo raziskovalcev, ki bi upoštevala sodelovanje z gospodarstvom kot nekaj pozitivnega, ne pa da to preprečujejo in da se upravljanje s sredstvi strukturnih in kohezijskih skladov debirokratizira tako, da država postane partner gospodarstva in ne policaj«.
Udeleženci, člani strateškega svet za tehnološko politiko pri GZS, in drugi vabljeni gospodarstveniki so se strinjali, da ima predlog RISS, ki se mora dopolnjevati z Nacionalnim programom visokega šolstva (NPVŠ) in novo industrijsko politiko, pravo vsebino in poudarke. Ključna je njegova usmerjenost v celovito razvojno inovacijsko okolje, ki je temeljni vzvod za višjo konkurenčnost gospodarstva. Udeleženci so podprli sistemske spremembe, ki naj bi izboljšale mehanizme za boljše sodelovanje med RR sfero in gospodarstvom. Povezovanje, ki je za inovativno okolje ključno, »se je začelo že z grozdi«, kot je poudaril Miloš Šturm, Hidria, »in se nadaljevalo s tehnološkimi platformami, ki so kontakt med stanjem v Sloveniji danes in Evropo 2020«. Je instrument v več oblikah, ki jih gospodarstvo v RISS močno podpira. V zvezi s predvideno večjo avtonomijo JRO so udeleženci pritrdili, da je pogojena s transparentnim in stabilnim financiranjem institucij, ne skupin raziskovalcev, hkrati pa tudi z večjo odgovornostjo za učinkovitejše strokovno in poslovno vodenje in upravljanje zavodov. Posebej so podprli naravnanost javnih razvojnih vlaganj v tehnološke in ne-tehnološke inovacije v celotni verigi ustvarjanja in aplikacije znanja v produktih in storitvah na trgu. Zato pričakujejo, da se bo načelna usmerjenost RISS v več javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje inovacij nemudoma začela realizirati. Seveda bo potrebno sprotno spremljanje ciljev, razvoja okoliščin in hitro prilagajanje na spremembe v okolju.
Tudi predstavniki RR sfere, med njimi posebej vabljena dr. Jadran Lenarčič in dr. Marija Kosec, IJS, so izrazili pozitivno mnenje do koncepta RISS. Podpirajo koncept, ki znanost umešča v celoten inovacijski sistem v Sloveniji in sicer na način, da se razvijeta oba sistema – razvojno raziskovalni in tehnološko inovacijski, da delujeta v sinergiji, ne le na podlagi “linearnih naročil” iz gospodarstva. Opozarjajo, da temeljne oz. bazične raziskave ne smejo biti ločene od aplikativnih, saj so v realnosti med seboj prepletene. Zagotoviti je treba njihovo medsebojno dopolnjevanje. Ključni pri tem so kadri in oprema, v katere je treba primerno vlagati. Avtonomijo vidijo v luči pristojnosti za ustanavljanje spin-off podjetij, pristojnosti za izvajanje razvojne politike/strategije raziskovalnih institucij. Zato podpirajo institucionalno financiranje, ne izključno razdrobljeno financiranje posameznih raziskovalnih skupin. Strinjajo se, da raziskovalno delo ne more biti ocenjevano le z vidika znanstvene odličnosti, ker tak način raziskovalce odvrača od aplikativnih raziskav in projektov. Tako kot gospodarstvo tudi znanost potrebuje boljše mehanizme za sodelovanje z gospodarstvom, enako tudi medregionalno in mednarodno povezovanje. V RISS opredeljeni cilj 60% javnih RR sredstev za gospodarstvo (enako je bil zapisan, a nerealiziran v NRRP 2006-2010), ki si ga znanost težko konkretno predstavlja, je mogoče preprosto usmerjati preko razpisov za dobre gospodarske projekte, ki vključujejo RR iz JRO in gospodarstva. To bi preseglo sedanjo negotovost in odpor raziskovalcev do sprememb, ki jih RISS prinaša.Sicer pa so tudi v znnaosti primeri dobrih praks, kot na primer na Kemijskem inštitutu, ki je v zadnjem letu pravila za napredovanje raziskovalcem prilagodil na aplikativne projekte z gospodarstvom kot tudi temeljnim raziskavam.
Med predlaganimi dopolnitvami udeležencev je bila najbolj izpostavljena opredelitev prioritet ukrepov RISS, ki jih je treba pričeti najhitreje uresničevati. Hkrati s tem so izrazili "zaskrbljenost glede ustreznih kadrovskih zmogljivosti MVZT za realizacijo preko 80 ukrepov", kot je poudral dr. Peter Stanovnik, IER. Predlagali so dopolnitev RISS v delu, ki opredeljuje institucije podpornega okolja. Dr. Tomaž Kmecl, Etra 33, je izpostavil zahtevo gospodarstva za preoblikovanje, ne zgolj združitev TIA in JAPTI v novo agencijo, s primernim številom kompetentnih strokovnjakov, s pravo vsebino in kompetencami ter jasno opredeljenimi odgovornostmi . V RISS je treba močno poudariti pomen kadrov za realizacjio ciljev RISS. Hkrati s tem pa je treba uravnotežiti status raziskovalcev v JRO, na Univerzah in v gospodarstvu kot je poudaril dr. Tomaž Savšek.
Na pričakovanjeda, »Riss pomeni realizirano strategijo in ne nerealizirano kot dosedanji Nrrp«, kot se je s kraticami poigral Miloš Ebneriz Trima, je minister Golobič odgovoril, da je v sodelovanju resornih ministrstev, MVZT in MG, s sistemi sprotnega spremljanja na vladnem nivoju, cilje mogoče RISS uresničevati in prilagajati spremenjenim razmeram prihodnjih desetih let. Ključno pri tem pa je, da z 10-letno strategijo za cilje v letu 2020 odpiramo tudi sporne dileme, ki so zadnja leta ostajale nerešene. Ne le sistemi financiranja ARRS, ki ga je treba drastično spremeniti, tudi nekomunikacija je kriva za nerazumevanje in nemobilnost znanja med RR in univerzami ter gospodarstvom.
Za več sinergije pa je treba gojiti drugačno kulturo dialoga kot doslej, k čemer bo prispevala tudi GZS, kot je ob zaključku poudarila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike.