Novice


Arhiv: Strateški svet za tehnološko politiko GZS pričakuje usklajeno delovanje resornih ministrstev za spremembo operativnih programov in instrumentov tehnološke razvojne politike

Strateški svet za tehnološko politiko pri GZS (SS TP GZS) se je na svoji 7. in 8. seji konec leta 2009 opredelil do instrumentov razvojne politike, ki naj bi pomenili pomemben korak k tehnološkemu preboju in družbi znanja, brez česar izhod iz krize in trajnostni razvoj ne bo mogoč.

Kljub konstruktivnim kritikam v zvezi s centri odličnosti (CO) je SS TP GZS razpis in izbor CO podprl. Hkrati pa je izrecno poudaril, da od MVZT in MG pričakuje nov instrument, s katerim se bodo podprta doslej nepodprta partnerstva. V teh je namreč zbrano odlično znanje in so relevantna za strateške razvojne prioritete gospodarstva. Partnerstva, v katera naj bi se prioritetno usmerjala javna in zasebna razvojna sredstva, morajo predstavljati presečišče kritičnih mas znanj in kompetenc iz RR sfere in gospodarstva.

Glede na dosedanjo slabo tretjino počrpanih razpoložljivih evropskih sredstev in le nekaj več kot 6 odstotni delež vrnjenih sredstev iz bruseljske blagajne v državni proračun se je SS TP opredelil do organizacijskih sprememb in poenostavitev administrativnih postopkov, nujnih za učinkovitejše črpanje teh sredstev v bodoče. Posebej je zavzel stališče do novih instrumentov razvojne politike za razvojno - raziskovalne aktivnosti in tehnološki razvoj podjetij (povzetka zapisov sej v prilogi).

Dejstvo je, da po obstoječem razrezu Operativnih programov, sredstev za spodbujanje razvoja ni več na razpolago. Za te namene skoraj tudi ni več lastnih razvojnih sredstev. Zato SS TP GZS pričakuje usklajeno delovanje resornih ministrstev in Vlade za spremembe OP in za oblikovanje novih instrumentov razvojne politike v podporo gospodarskemu razvoju. Vir za to so lahko le neporabljena sredstva na področju razvoja infrastrukture, ki jih je treba smiselno prenesti na prvo prednostno usmeritev, to je spodbujanja konkurenčnosti in raziskovalne odličnosti. To bi zagotovilo dodatna sredstva, s katerimi bi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v letih 2010-2011 sploh še lahko sofinancirala prebojne inovacije gospodarstva..

Za črpanje EU sredstev do leta 2013 je gotovo pomembno, da najodgovornejši v državi in administracija odpravijo sistemske napake, zaradi katerih je stopnja črpanja v letih 2007-2009 zaskrbljujoča.  Enako pomembne so  tudi strateške odločitve in ukrepi v smeri, da bi se ta sredstva v razpoložljivi višini vlagala v prave prioritete.  

Zato smo prepričani, da je bil javni poziv Ministrstva za gospodarstvo za projekte gospodarsko razvojno logistične infrastrukture konec decembra objavljen izključno z namenom, da bi hitreje sprejeli rigoroznejše odločitve o preusmeritvi sredstev od izgradnje zidov v gospodarskih središčih na kompetenčna jedra v gospodarstvu. Gospodarstvo pričakuje že obljubljeno podporo partnerstvom t.i. kompetenčnih centrov, doslej neizkoriščena javna naročila, ki bodo vključevala demonstracijske projekte; pričakuje tudi inovativne načine podpore internacionalizaciji, neposredne potrditve pomembnih projektov, itd..

V zvezi z navedenim SS TP GZS v imenu gospodarstva terja povezovanje različnih nosilcev, ministrstev, agencij, pod okrilje enotnega agenta za izvajanje tehnološke politike. Nujna je čimprejšnja odprava razdrobljenosti razvojnih sredstev in usmerjenost javnih in zasebnih sredstev v izbrana prioritetna področja, kjer imamo kritično maso znanja v RR sferi ter inovativnost in tržne potenciale v gospodarstvu.

Zato SS TP GZS apelira k usklajenosti vseh pristojnih odločevalcev v smeri gospodarnih vlaganj v znanje, v razvojne projekte s potenciali, da bodo trajnostno povečevali produktivnost gospodarstva, kakovostna delovna mesta in družbeno blaginjo. V sklop tega sodi tudi spremenjen pristop k merilom za ocenjevanje akademske in znanstvene odličnosti, ki bi spodbujala in nagrajevala tudi vključevanje raziskovalcev iz RR sfere in Univerz v aplikativne razvojne projekte gospodarstva. Do danes za to kljub številnim apelom posluha ni. Raziskovalna odličnost se še vedno vrednoti  le po znanstvenih citatih in člankih.

Podrobnejši zaključki in stališča 

 


Pripeti dokumenti

Fotogalerija