Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s predstavniki Elektrotehniške zveze Slovenije, Slovenskega nacionalnega komiteja Mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme - CIGRE in Mednarodnega kongresa distributerjev električne energije – CIRED, Slovenski nacionalni komite WEC in Inženirske akademije Slovenije, s pripetim vabilom VABIMO na 6. (RAZŠIRJENO) SEJO STRATEŠKEGA SVETA ZA POLITIKO ENERGIJE IN PODNEBNE SPREMEMBE PRI GZS,
Z OMIZJEM O AKTUALNIH IZHODIŠČIH NOVEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA ki bo 28. februarja 2011 ob 10.00 uri, na GZS, Dimičeva 13, Ljubljana, v dvorani B
Država in elektroenergetski sektor nosita veliko odgovornost, da gospodarstvu zagotovita zanesljivo, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo z energijo. Stanje na področju razvoja energetike v državi je kritično. Informiranje se zaradi nerazumevanja pojmov zlorablja za zavajanje javnosti o realnih trendih porabe in ustreznih virov energije in električne energije.Nesprejemljivo je, da je stroka v procesu oblikovanja energetske politike, z njo nujno povezanih načrtovanj ukrepov nadgradnje in prenove sistema ter strokovnega obveščanja javnosti,povsem odrinjena.
Uvodna izhodišča v zvezi z odgovornostjo za oskrbo in načrtovanje razvoja energetike, o sistemskih vidikih, pasteh in izzivih razvoja na tem področju, bodo predstavili prof. dr. Ferdinand Gubina, Elektrotehniška zveza Slovenije, mag. Krešimir Bakič, Slovensko združenje elektroenergetikov, mag. Vekoslav Korošec, GZS Združenje za inženiring, Marjan Eberlinc, Energetska zbornica Slovenijein Janez Renko, GZSZbornica elektronske in elektroindustrije.
Cilj omizja je jasno in javno izraziti zahtevo in pripravljenost, da se v nadaljnjo pripravo dolgoročne strategije in NEP vključi kompetentna stroka. Zato na omizju poleg članov SS PE PS GZS, ki predstavljajo proizvajalce, dobavitelje, uporabnike energije ter akademsko in znanstveno sfero, pričakujemo tudi ostale vabljene strokovnjake. Upoštevanje širše stroke je namreč nujen pogoj za kakovostno revizijo dolgoročnih in kratkoročnih državnih usmeritev kot temelja energetske politike ter dolgoročne energetske bilance, ki jih država danes nima.