Kakšne so posledice za delodajalca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca?

Razloge za izredno odpoved delavca navaja ZDR v prvem odstavku 112 čl. (npr. nezagotavljanje dela, neizplačevanje ali bistveno zmanjšano izplačevanje plače, opustitev varstva pred nadlegovanji ITD). Delavec ima praviloma rok 30 dni za podajo izredne odpovedi po izteku 8 dnevnega roka, ki ga je dal delodajalcu z opominom za izpolnitev obveznosti in hkratno seznanitvijo pristojnega inšpektorja za delo. Na podlagi delavčeve izredne odpovedi pride do prenehanja zaposlitve z vročitvijo odpovedi delodajalcu, saj pri izredni odpovedi ni odpovednega roka. Delavec je upravičen do odpravnine v skladu s čl. 109 ZDR (torej enako kot pri odpovedi delodajalca iz poslovnih razlogov) poleg tega pa še do odškodnine vsaj v višini izgubljenih prejemkov v sicer fiktivnem odpovednem roku v skladu s čl. 92 ZDR.