1.1. Obveznost izdajanja računa
1.2. Nastanek davčnih obveznosti
1.3. Rok za izdajo računa
1.4. Vsebina računa
1.4.1. Računi, izdani davčnemu zavezanci ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, morajo vsebovati (določila 34. člena ZDDV)
1.4.2 Račun izdan drugim osebam (ki niso davčni zavezanci ali pravne osebe), mora vsebovati naslednje podatke (35. člen ZZDV)
1.4.3. Račun v tuji valuti
1.4.4. Posebni dodatki, ki jih mora vsebovati račun (92., 92. in 104. člen PZZDV)
1.4.5. Podatki na računu, ki ga izda mali zavezanec ali mali kmet (96. člen PZDDV)
1.5. Izjeme od obveznosti izdajanja računov (99. člen PZDDV)
1.6. Popravek obračunskega DDV
IZDANI RAČUN
Novela zakona o davku na dodano vrednost je v skladu s Smernico o izdajanju DDV računov (2001/115/EC), ki dopolnjuje 6. smernico, predpisala obvezne minimalne elemente računa in uredila še nekatere druge zadeve.
1.1. Obveznost izdajanja računa
Davčni zavezanec mora za vsak promet blaga oz. storitev izdati račun. Račun mora izdati tudi za predplačila, prejeta pred opravljenim prometom blaga oz. storitev, če predplačilo prejme od davčnih zavezancev in pravnih oseb, ki niso davčni zavezanci. Če predplačilo prejme od fizične osebe, ki ni zavezanec za DDV, po novem ni potrebno izdati računa za predplačilo.
Pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, je dopustno izdati račun v tujem imenu, račun v elektronski obliki in skupni račun, če davčni zavezanec opravi več posameznih dobav ali storitev.
1.2. Nastanek davčnih obveznosti
Obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Davčna obveznost nastane na dan dobave blaga ali na dan opravljene storitve. Če račun ni izdan, blago pa je dobavljeno oz. storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je bilo blago dobavljeno oz. storitev opravljena.
Ta pomembna novost ob uveljavitvi sprememb ZDDV vpliva na obračunani DDV, saj ni več 8-dnevne časovne razlike in s tem premika obračuna v naslednje obračunsko obdobje.
Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga oz. pred opravljeno storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan račun.
Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali storitev opravljena, nastane obveznost obračuna na dan prejema plačila od prejetega zneska plačila.
Pri zaporednih dobavah blaga oz. zaporedno zaračunanih storitvah, pri katerih se izdajajo zaporedni obračuni ali se izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so opravljene v trenutku, o poteče obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačila nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta. To določilo pa ne velja za izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje oz. na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka.
Davčni zavezanci, ki bodo pridobili blago znotraj skupnosti (uvoz iz držav EU), bodo morali za nabavljeno blago sami obračunavati slovenski DDV. V primeru pridobitve blaga v EU nastane obveznost za obračun DDV 15. dan meseca po mesecu nastanka obdavčljivega dogodka. Obdavčljivi dogodek znotraj Skupnosti nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
Če bo dobavitelj blaga znotraj Skupnosti prejemniku izdal račun pred potekom omenjenega roka (pred 15. dnem v mesecu po mesecu nastanka obdavčljivega dogodka), bo nastala obveznost za obračun DDV takrat, ko bo dobavitelj izdal račun.
Dobave blaga znotraj Skupnosti (izvoz v države EU) so oproščene plačila DDV pod pogojem, da razpolagamo s prevoznimi listinami, s katerimi dokazujemo prenos blaga v drugo državo znotraj Skupnosti. Zavezanci, ki dobavljajo blago znotraj Skupnosti in nimajo prevoznih listin, s katerimi bi dokazovali odpošiljanje blaga v drugo državo EU, morajo obračunati DDV najkasneje 15. dan v mesecu, v katerem je bila dobava opravljena.
Od prejetih ali danih predplačil za blago, ki je dobavljeno v EU ali pridobljeno iz EU, se DDV ne obračunava.
Obveznost za obračun DDV nastane tudi, če davčni zavezanec iz druge države EU prenese v Slovenijo blago za lastno (u)porabo.
1.3. Rok za izdajo računa
ZDDV ne predpisuje več roka za izdajo računa.
Glede na določila o nastanku davčne obveznosti davčni zavezanci izdajajo račune, saj bi bilo negospodarno, da bi izkazovali davčne obveznosti, po drugi strani pa ne bi vzpostavili terjatev za dobavljeno blago ali storitve, na podlagi katerih je davčna obveznost nastala.
V PZZDV so določeni roki za izdajo:
* Skupnega računa za več posameznih dobav blaga ali storitev. Ta mora biti v skladu z določili PZDDV izdan najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, na katerega se dobave nanašajo.
* Računa za predplačilo, ki mora biti v skladu z določilo PZDDV (člen 101) izdan do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejeto predplačilo. Če je do zadnjega dne davčnega obdobja, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo.
1.4. Vsebina računa
V nadaljevanju povzemamo zakonska določila o obvezni vsebini računa. Kot račun se šteje tudi vsak dokument oz. sporočilo, ki dopolnjuje ali se izrecno in nedvoumno nanaša na prvoten račun (npr. dobropis ali bremepis). Izhajajoč iz tega morajo tudi ti dokumenti vsebovati vse predpisane podatke.
Podatke, ki jih navajamo v nadaljevanju, mora vsebovati tudi račun za predplačilo. Ob dobavi blaga oz. storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oz. storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za predplačilo.
1.4.1. Računi, izdani davčnemu zavezanci ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, morajo vsebovati (določila 34. člena ZDDV):
- datum izdaje
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
- identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec (izdajatelj računa) opravi dobavo blaga ali storitev: to je naša zdajšnja davčna številka , ki ji je dodana predpona SI, in ima obliko SI12345678, (izda jo davčni organ). S to davčno številko lahko podjetja nastopajo v domačih transakcijah kot tudi v tistih z drugimi državami članicami
- identifikacijsko številko za DDV naročnika oz. kupca, če je naročnik oz. kupec plačnik DDV za nabavljeno blago oz. storitev ali če mu je dobavljeno blago v skladu z 31.a členom ZDDV
- ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika
- količino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg ali vrsto opravljenih storitev (storitev naj bo opredeljena čimbolj natančno)
- datum opravljene dobave blaga oz. datum, ko je bila storitev opravljena oz. končana oz. datum prejetega predplačila, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa
- davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji ali na katero se nanaša posamezna oprostitev, ceno na enoto blaga ali storitve brez DDV in kakršnokoli znižanje cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto
- uporabljeno stopnjo DDV
- znesek DDV, razen če je z ZDDV ali pravilnikom določeno drugače.
Poleg zgornjih določb mora račun, izdan davčnemu zavezancu, vsebovati še:
- navedbo zakonske določbe (potrebno je navesti tako točko kot tudi odstavek člena), ki določa oprostitev, če davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitve, ki je oproščena davka. Navedbo določbe, po kateri je določena dobava blaga ali storitev oproščena, moramo na računih obvezno navajati.
- navedbo določbe zakona, po kateri je plačnih DDV naročnik, če davčni zavezanec opravi dobavo, za katero je predpisano, da je plačnik DDV naročnik. To je novost. Torej, če bomo na primer opravili svetovalno storitev za naročnika, davčnega zavezanca iz druge države, bomo morali na računu navesti klavzulo, da DDV ni obračunan v skladu s 3. točko 3. odstavka 17. člena ZDDV.
- navedbo zakonske določbe (potrebno je navesti tako točko kot tudi odstavek člena), ki določa oprostitev, če davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitve, ki je oproščena davka. Navedbo določbe, po kateri je določena dobava blaga ali storitev oproščena, moramo na računih obvezno navajati.
- davčni zavezanec, ki opravi promet blaga oz. storitev, od katerega se DDV obračuna le od dela tega prometa, mora na računu izkazati davčno osnovo za obračun DDV in znesek obračunanega DDV, za preostali del prometa pa navesti določbo ZDDV, na podlagi katerega je ta del prometa oproščen plačila DDV.
- navedbo določbe zakona, na podlagi katere DDV obračunavamo od razlike v ceni, če obračunamo DDV od dosežene razlike v ceni.
- navedbo podatkov davčnega zastopnika, torej identifikacijsko številko za DDV, njegovo ime in naslov, če je plačnik DDV davčni zastopnik.
1.4.2 Račun izdan drugim osebam (ki niso davčni zavezanci ali pravne osebe), mora vsebovati naslednje podatke (35. člen ZZDV):
- datum izdaje
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
- identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec (izdajatelj računa) opravi dobavo blaga ali storitev
- ime in naslov davčnega zavezanca
- prodajno vrednost blaga z vključenim DDV (če opravimo promet po različnih davčnih stopnjah, je treba prodajno vrednost ločiti po the stopnjah) ter
- znesek vračunanega DDV (prav tako po različnih stopnjah, če opravimo promet, ki je obdavčen z različnimi stopnjami).
In seveda, če smo opravili promet blaga ali storitev, ki je oproščen davka, je treba na računu navesti zakonsko določbo, po kateri je ta promet oproščen.
Prejemnik blaga ali storitve, ki ni zavezanec za DDV, lahko zahteva, da se mu izda račun v skladu s 34 členom ZDDV.
1.4.3. Račun v tuji valuti
Znesek DDV na računu mora biti izkazan v tolarjih. Če izdamo račun v tuji valuti, pa je na računu obračunan znesek DDV, ga moramo obvezno izkazati tudi v slovenskih tolarjih.
1.4.4. Posebni dodatki, ki jih mora vsebovati račun (92., 92. in 104. člen PZZDV)
Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oz. za stroške za obratovanje, vzdrževanje ali upravljanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu obvezno navesti nepremičnino, na katero se račun nanaša.
Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine in merske enote, davčni zavezanec na računu opiše, za kakšno storitev gre, kakšen obseg je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.
Račun za prejeto predplačilo mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oz. opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.
Davčni zavezanec,pridobitelj blaga, ki opravi tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti, mora na računu navesti tudi, da plačnik DDV prejemnik.
Davčni zavezanci-prejemniki blaga oz. naročniki storitev imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo po 4. členu ZDDV morajo na računu poleg podatkov iz 34. člena ZDDV, navesti stopnjo in znesek pavšalnega nadomestila in napisati številko in datum dovoljenja, ki je podlaga za izplačilo pavšalnega nadomestila. Pavšalno nadomestilo se na računu izkazuje kot DDV.
1.4.5. Podatki na računu, ki ga izda mali zavezanec ali mali kmet (96. člen PZDDV)
Davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV (mali zavezanec ali mali kmet) mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:
a. datum izdaje
b. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
c. svojo firmo oz. ime
d. svoj sedež oz. stalno prebivališče
e. svojo davčno številko
f. prodajno ceno blaga oz. storitve brez DDV
g. skupno vrednost prodanega blaga oz. opravljene storitve brez DDV
Če izda račun davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatke o vrsti in količini dobavljenega blaga oz. obsegu in vrsti opravljenih storitev.
1.5. Izjeme od obveznosti izdajanja računov (99. člen PZDDV)
Mali kmet, ki opravlja promet kmetijskih in gozdnih pridelkov in storitev končnemu potrošniku na tržnici ali za lastno rabo, za tovrstni promet ni dolžan izdajati računov.
Računov tudi ni potrebno izdajati za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu, periodičnega tiska, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, za prodajo iz avtomatov, za prodajo kartic z kodo (za uporabo mobilnega omrežja, GSM, internet, teletočke). Podatke o prej našteti prodaji zagotavljajo davčni zavezanci s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravijo najmanj enkrat mesečno.
1.6. Popravek obračunskega DDV
Davčni zavezanec lahko popravi ugotovljeno davčno obveznost, izkazano na računu za dobavljeno blago oz. opravljene storitve, pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, če kupec po tem obračunu še ni uveljavljal pravice do odbitka vstopnega DDV. O popravku mora pisno obvestiti prejemnika računa, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa.
Če davčni zavezanec ugotovi napako na izdanem računu in s tem preveč obračunani DDV po tem, ko je rok za predložitev obračuna DDV že pretekel, prejemnik računa pa je pravico do vstopnega DDV po tem računu že uveljavljal, lahko davčno obveznost popravi po tem, ko od kupca dobi pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju vstopnega DDV). Popravek vključi v obračun DDV v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo kupca oz. prejemnika računa, da je le-ta popravil vstopni DDV. V primeru povečanja davčne obveznosti obvestilo prejemnika računa ni potrebno.
Novi PZDDV predpisuje tudi popravek davčne obveznosti, ko je ugotovljena napaka na računu, ki ga je davčni zavezanec izdal končnemu potrošniku. Popravek je možen, če davčni zavezanec razpolaga z dokumentom, ki upravičuje prekinitev pogodbe oz. odpoved blaga in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.