Računovodsko obravnavanje dobrega imena

Dobro ime evidentiramo med neopredmetenimi sredstvi, ki fizično ne obstajajo. Z uporabo se njihova vrednost zmanjšuje na več načinov: tako da se obrabljajo tekom dobe koristnosti, ali da se njihova vrednost zmanjšuje s oslabitvijo.

Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzetega podjetja ali dela prevzetega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in obveznosti. Dobro ime se ne amortizira ampak prevrednotuje zaradi oslabitve. V podjetju ustvarjeno dobro ime se ne prizna kot neopredmeteno sredstvo.

Določila trenutno veljavnega Zakona o davku od dohodka pravnih oseb glede amortizacije dobrega imena z davčnega vidika niso povsem jasna. 1 in 4. odstavek 26. člena opredeljuje amortizacijo dobrega imena kot davčni odhodek do zneska, obračunanega z metodo enakomernega časovnega amortiziranja in uporabo 10-odstotne amortizacijske stopnje kot najvišje letne davčno priznane amortizacijske stopnje. Navedeni zakon pa se nato v 3. odstavku istega člena sklicuje na uporabo vsebine slovenskih računovodskih standardov glede amortiziranja sredstev in pričetka obračunavanja amortizacije – kot že rečeno pa novi slovenski računovodski standardi amortizacije dobrega imena ne dovoljujejo, ampak dopuščajo le prevrednotenje dobrega imena zaradi oslabitve.