Nagrada za mladega prevajalca v letu 2002
Nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevalajcev kot priznanje za uveljavitev panoge in posameznega prevajalca. Med mladimi in mlajšimi naj bi priznanje obudilo večje zanimanje za prevajalsko delo, poudarilo nadarjenost, sposobnost in trdo dela za kakovostno izstopajoče prevode.
Prvo Priznanje za mladega prevajalca podeljeno v letu 2002 je prejela
Ana Samardžija
za prevod dela Vidno in nevidno francoskega filozofa Mauricea Merlau-Pontoyja.
Obrazložitev:
Delo Vidno in nevidno je izšlo leta 1964, tri leta po avtorjevi smrti. Maurice Merlau-Ponty se v njem kritično ozira na Husserlovo in Heideggrovo fenomenologijo in skuša formulirati »fenomenologijo telesnosti« v širokem pomenu, ki sega od telesnosti človekovih čutnih zaznav do tistega, čemur sam pravi »meso biti«. Človeško govorico Merlau-Ponty pojmuje in občuti kot »navoj vidnega in doživetega na jezik, jezika na vidno in doživeto«; to je jezik, ki je po Valeryju glas stvari samih. Delo Vidno in nevidno je kljub težavnosti svoje filozofske intence v slogovnem pogledu zasnovano kot neprekinjen tok dopovedovanja brez konvencionalnih argumentativnih formul in prehodov. Izrazite literarne kvalitete tega dela v izvirniku odločilno prispevajo k berljivosti in prepričljivosti, prevajalca pa postavljajo pred težavno preizkušnjo.
Ana Samardžija se je nanjo odzvala s suverenim obvladovanjem fenomenološke terminologije; avtorjev izvirni filozofski prispevek je slovenskemu bralcu posredovala v razumljivi in naravni govorici; neredko je posegla po besednih in semantičnih nelogizmih, a je na tem nevarnem področju pokazala izredno izvirnost in posluh za naravne možnosti slovenskega jezika. Avtorjev osebni slog je poustvarila v izbrušenem literarnem jeziku, ki nikdar ne podleže izrazni konvencionalnosti. Njem prevod ohranja vse slogovne registre izvirnika, od eksaktnega jezika filozofske razprave do ohlapne esejistične govorice, poetični vzponi izvirnika pa nam v prevodu razkrivajo avtoričin občutek za metaforični izraz in zvočno strukturo slovenščine.
Prevod Vidnega in nevidnega je po kvaliteti enakovreden najboljšim prevodom humanističnih in leposlovnih besedil, ki so nastali v zadnjih letih. Društvo slovenskih književnih prevajalcev izreka priznanje tudi založbi Nova revija, ki s tovrstnimi prispevki bogati miselno obzorje in izrazni potencial slovenske humanistike.
Žirija:
Predsednik Marko Marinčič, člani Janko Moder, Jože Stabej, Branko Madžarevič, Niko Jež.
Razpisni pogoji za priznanje za mladega prevajalca:
-
Priznanje si lahko pridobijo prevajalci, mlajši od 35 let, bodisi za svoj dosedanji opus ali za posamični prevod v obliki knjižne izdaje. V poštev prihajajo tudi prevodni prvenci.
-
Revialni prevodi se lahko upoštevajo pri oceni opusa, vendar kot posamična prevodna dela ne zadoščajo za pridobitev omenjenega priznanja.
-
Priznanje razpisujemo enkrat na leto, v poštev pa pridejo prevodi, izdani v zadnjih dveh letih, torej v letu razpisa in letu poprej.
-
Podelitev priznanja ni naravna posledica razpisa in ni obligatorna. O podelitvi odloča Komisija za nagrade in priznanja pri DSKP, ki tudi zbira predloge in utemeljitve
Avtor: Irena Brglez