Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem - UL 71/2002
Na podlagi 6. točke drugega odstavka 6. člena
zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki
prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02 ),
izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje za proizvodnjo, promet
in uvoz živil in živilskih sestavin, ki so obsevana z ionizirajočim
sevanjem (v nadaljnjem besedilu: obsevana živila).
Pravilnik se ne uporablja za:
a) živila, ki so obsevana z ionizirajočim sevanjem iz merilnih in
inšpekcijskih naprav, pod pogoji, da:
absorbirana doza ni višja od 0,01 Gy pri obsevanju z nevtroni in
0,5 Gy pri obsevanju z drugimi viri ionizirajočega sevanja,
najvišje energije rentgenskih ali gama žarkov ne presegajo 10 MeV,
da najvišje energije nevtronov ne presegajo14 MeV, in da najvišje
energije drugih virov ionizirajočega sevanja ne presegajo 5
MeV,
b) obsevana živila, pripravljena za bolnike, ki potrebujejo
sterilne diete pod zdravniškim nadzorom.
2. člen
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za obsevana
živila, in nameni za katere se lahko obsevajo živila, so določeni v
Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
V času obsevanja morajo biti živila zdravstveno ustrezna.
Živila se smejo obsevati le z viri, ki so navedeni v Prilogi II, ki
je sestavni del tega pravilnika, in v skladu z zahtevami iz
Priporočenega mednarodnega kodeksa ravnanja za obratovanje objektov
za obsevanje živil iz prve alinee drugega odstavka 8.člena tega
pravilnika.
Skupna povprečna absorbirana doza se določi v skladu s Prilogo III,
ki je sestavni del tega pravilnika.
3. člen
Seznam živil, ki jih je dovoljeno obsevati z
ionizirajočim sevanjem ter dovoljene najvišje doze obsevanja so
navedeni v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen
Če je živilo, v sklopu enotnega postopka obsevano
večkrat, z namenom, da bi se dosegel želeni učinek, skupna
povprečna absorbirana doza določena v skladu z 2. členom tega
pravilnika, ne sme biti presežena.
Živilo se ne sme obsevati v kombinaciji s katero koli kemijsko
obdelavo živila, ki ima enak namen razen, če to dovoli Urad za
živila in prehrano (v nadaljnjem besedilu: urad).
5. člen
Obsevana živila, ki so namenjena končnemu
potrošniku in obratom javne prehrane morajo imeti oznako obsevano
ali obdelano z ionizirajočim sevanjem, ki se navede na označbi, na
način, določen v pravilniku, ki ureja splošno označevanje
predpakiranih živil.
Če gre za obsevana živila, ki se prodajajo v razsutem stanju, se
oznako iz prejšnjega odstavka navede skupaj z imenom živila na
označbi ali obvestilu na oziroma ob vsebniku, v katerem so
živila.
Kadar se obsevano živilo uporablja kot sestavina, mora biti oznaka
iz prvega odstavka tega člena navedena poleg sestavine v seznamu
sestavin.
Kadar se obsevano živilo uporablja kot sestavina živila, ki se
prodaja v razsutem stanju, se oznako iz prvega odstavka tega člena
navede poleg sestavine v seznamu sestavin na označbi ali obvestilu
na oziroma ob vsebniku, v katerem so živila.
Obsevane sestavine, ki se uporabljajo v sestavljenih živilih, se
označijo z oznako iz prvega odstavka tega člena, četudi
prestavljajo manj kot 25% končnega proizvoda.
6. člen
Obsevana živila, ki niso namenjena končnemu
potrošniku in obratom iz sistema javne prehrane, se označi z:
oznakoobsevano ali obdelano z ionizirajočim sevanjem za označevanje
obsevanih živil in obsevanih sestavin, ki jih vsebuje neobsevano
živilo,
imenom in naslovom firme oziroma objekta (v nadaljnjem besedilu:
objekti za obsevanje), ki je obsevanje izvajal, ali z njegovo
referenčno številko.
7. člen
Podatki o obsevanju iz 5. in 6. člena tega
pravilnika morajo biti navedeni na dokumentih, ki so priloženi
obsevanim živilom, ali se nanje nanašajo.
8. člen
Urad izda dovoljenje za obratovanje objekta za
obsevanje živil in mu podeli referenčne številke.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka urad podeli, če objekt:
izpolnjuje pogoje iz Priporočenega mednarodnega kodeksa ravnanja za
obratovanje objektov za obsevanje živil, ki ga je izdala Skupna
FAO/WHO Codex Alimentarius komisija (sklic FAO/WHO/CAC, vol. XV, 1.
izdaja) in vse dodatne zahteve, ki jih lahko predpiše urad,
ima določeno osebo, odgovorno za skladnost z vsemi potrebnimi
pogoji o uporabi postopkov obsevanja.
Če objekt za obsevanje ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega
odstavka, urad odvzame dovoljenje za obratovanje.
Urad v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam objektov, za
katere je bilo v okviru uradnega nadzora ugotovljeno, da
izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.
9. člen
Uradni nadzor nad objekti za obsevanje in
obsevanimi živili izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike
Slovenije.
10. člen
Urad sodeluje z mednarodnimi organi, pristojnimi za
obsevanje živil, in jim posreduje:
imena, naslove in referenčne številke objektov za obsevanje
živil,
izdana dovoljenja za obratovanje objektov za obsevanje živil.
Letno urad mednarodnim organom, pristojnim za obsevanje živil,
predloži:
rezultate pregledov objektov za obsevanje živil, ki se nanašajo
zlasti na podatke o skupinah in količinah obsevanih živil in
absorbiranih dozah,
rezultate uradnega nadzora nad obsevanimi živili, ki ga izvaja
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
11. člen
Postopki za ugotavljanje obsevanosti živil morajo
biti v skladu z metodami, ki so standardizirane in validirane.
12. člen
Objekti za obsevanje morajo voditi evidenco o
uporabljenih virih ionizirajočega sevanja, ki za vsako serijo
obsevanih živil vsebuje naslednje podatke:
1. vrsto in količino obsevanih živil,
2. oznako serije (lot) živila,
3. ime osebe, ki je odredila obsevanje,
4. ime prejemnika obsevanih živil,
5. datum obsevanja,
6. embalaža, ki je uporabljena med obsevanjem,
7. podatke o nadzoru postopka obsevanja v skladu s Prilogo III, o
preverjanju rezultatov meritev z dozimetri, predvsem primerjanju s
podatki o nižjih in višjih mejah, absorbiranih dozah in vrsti
ionizirajočega sevanja,
8. začetne validacijske meritve doze.
Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka je potrebno hraniti najmanj
pet let.
13. člen
Obsevana živila se lahko uvažajo, če:
izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika,
se predloži dokumentacija, ki vsebuje ime in naslov objekta za
obsevanje in podatke iz prejšnjega člena,
je bilo živilo obsevano v objektu, ki ima dovoljenje za
obratovanje.
14. člen
Materiali, uporabljeni za pakiranje obsevanih
živil, morajo, poleg izpolnjevanja zahtev o njihovi zdravstveni
ustreznosti, ustrezati temu namenu.
15. člen
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo obsevana
živila morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom do
31. 12. 2002.
Obsevana živila, ki niso označena v skladu s tem pravilnikom, so
lahko v prometu najkasneje do 31. 12. 2002.
16. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
5. člen pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil
(Uradni list RS, št. 71/00) in se preneha uporabljati pravilnik o
pogojih, pod katerimi se smejo dajati v promet živila in predmeti
splošne rabe, konservirani s sevanjem (Uradni list SFRJ, št. 68/84)
v delu, ki se nanaša na obsevanje živil.
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 19. julija 2002. |
|
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister za zdravje
Soglašam!
mag. Franci But l. r.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI