Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje - UL 52/2003
Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o
kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00; 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR) v
zvezi s prvim odstavkom 38. člena pravilnika o ekološki pridelavi
in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS,
št. 31/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
P R A V I L N I K
o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za
ekološko čebelarjenje
1. člen
(območja primerna za ekološko
čebelarjenje in karta neprimernih območij za ekološko
čebelarjenje)
Vsa območja v Republiki Sloveniji so primerna za
ekološko čebelarjenje, razen območij, ki so prikazana na karti
neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji,
v digitalni obliki in v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v
nadaljnjem besedilu: karta), ki je kot Priloga I, sestavni del tega
pravilnika.
Na karti so prikazana naslednja območja, ki niso
primerna za ekološko čebelarjenje:
po enkilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba
avtocestnega križa oziroma njenih avtocestnih odsekov (v nadaljnjem
besedilu: avtoceste);
degradirana območja, ki zajemajo strnjena mestna
naselja in industrijska središča;
večja evidentirana, registrirana in organizirana komunalna
odlagališča oziroma sežigališča odpadkov ali aktivna smetišča (v
nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov).
2. člen
(kilometrski pasovi levo in desno od
zunanjega roba avtocest)
Zaradi velike gostote prometa na avtocestah in zato
večje onesnaženosti s težkimi kovinami, neposredno ob njenih
pasovih, ni dovoljeno ekološko čebelarjenje, in sicer v območjih po
en kilometer levo in desno od zunanjih robov avtocest.
Pasovi iz prejšnjega odstavka so na karti označeni
z zeleno barvo.
Avtocestni odseki iz prve alinee drugega odstavka
1. člena so: Hrušica-Ljubljana, Koper-Ljubljana, Razdrto-Fernetiči,
Razdrto-Vrtojba, Ljubljana-Obrežje, Ljubljana-Maribor,
Maribor-Šentilj, Maribor-Gruškovje, Maribor-Murska
Sobota-Lendava.
3. člen
(degradirana območja)
V skladu s tem pravilnikom se med degradirana
območja štejejo strnjena mestna naselja in industrijska središča,
kjer je degradacija okolja zaradi vpliva urbanizma in industrije
prevelika ter zato neprimerna za ekološko čebelarjenje.
Na karti je označenih enaindvajset degradiranih
območij, ki so označena kot geografsko strnjena območja, omejena s
posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami in
izrisana s prekinjeno ali črtkano črto v obliki mnogokotnikov.
Skupaj je zajetih stoenaintrideset referenčnih točk, ki so podane v
enotah zemljepisne širine in dolžine. V degradiranih območjih so že
zajete ali upoštevane tudi enkilometrske oddaljenosti od strnjenih
mestnih naselij ter trikilometrske oddaljenosti od industrijskih
območij. Ekološko čebelarjenje je dovoljeno neposredno do meje
zarisanih območij.
Na karti so prikazana naslednja degradirana
območja:
- Območje Kidričevega, ki je omejeno z ravnimi
linijami med naslednjimi zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi:
Slovenja vas - Starošnice - Cirkovce - Dragonja vas - Pleterje -
Župečja vas - Lovrenc - Apače - Draženci - Hajdina - Hajdoše -
Slovenja vas;
- Območje Ruš, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi
kraji oziroma značilnostmi: Bistrica - Lorbekov vrh - Plazovnik -
Kota 616 - Drava - Dobrava - Lederer - Vituš - Bistrica;
- Območje Murske Sobote, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Nemčavci -
Polana - Veščica - Krog - Noršinci - Podvinci - Spuhlja -
Nemčavci;
- Območje Ptuja, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Spodnja Hajdina -
Orešje - Meniški Lesovi - Spodnja Hajdina;
- Območje Maribora, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Dogoše -
Zrkovci - Košaki - Račji dvor - Limbuš - Zgornje Radvanje - grad
Betnava - Dogoše;
- Območje Krškega, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Žadovinek - Brege -
Zgornji Obrež - Trška gora - Žadovinek;
- Območje Celja, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Grajski hrib -
Pečovje - Hruševec - Šmiklavž pri Škofji vasi - Vrečarjev hrib -
Anski vrh - Grajski hrib;
- Območje Velenja in Šoštanja, ki je omejeno z ravnimi linijami med
zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Lom - Skorno pri Šoštanju
- Koželj - Dobrač - Škalske Cirkovce - Metulov vrh - Lipovški vrh -
Lom;
- Območje Črne na Koroškem in Raven na Koroškem, ki
je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma
značilnostmi: Stoparjev vrh - Šumahov vrh - Jesenik - Dolga brda -
Brinjeva gora - Konečnikov vrh - Koplenov vrh - Volinjek - Pogorevc
- Kavšakov vrh - Oražev hrib - Pekel - Stoparjev vrh;
- Območje Kamnika, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Velika Špica -
Jeranovo - Podgorje - Šmarca (Šuštar) - Velika Špica;
- Območje Trbovelj in Zagorja, ki je omejeno z
ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi:
Vodena peč - Loška gora - Kincl - Kopitnik - Vodiško (Sv. Miklavž)
- Ostri vrh - Suhi hrib - Partizanski vrh - Kobiljek - Kumat -
Vodena peč;
- Območje Ljubljane, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Podsmreka -
Lavrica - Golovec - Debeni vrh (Sostro) - Ajdovščina (Videm) -
Straški vrh - Črnuče - Šmarna gora (Šmartno) - Velika Trata
(Šentvid) - Podsmreka;
- Območje Ilirske Bistrice, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Brege (Brce)
- Brege (Šembije) - Ahac - Kilovec - Brege (Brce);
- Območje Škofje Loke, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Stari grad -
Mrtancova planina - Godešič (Gozd) - Vrh Soteske - Stari grad;
- Območje Kranja, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Šmarjetna gora -
Polica - Rupa - Britof - Drulovka - Stražišče - Šmarjetna gora;
- Območje Jesenic, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kisovec - Vrše -
Ajdna - Lenčkov Špik - Suhi Vrh - Bela peč - Mali vrh -
Kisovec;
- Območje Nove Gorice, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Solkan -
Planinski dom Kekec - Kromberg pod gradom - Pristava 168 - Bazara -
Vrtojba - po meji do Solkana;
- Območje Kopra, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Ankaran (cerkev) -
Dekani - Markovec - Žusterna (Prove) - Ankaran;
- Območje Novega mesta, ki je omejeno z ravnimi
linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Hudo -
Železni hrib - Poganški vrh - Mala cikvca - cerkev sv. Janeza
Krstnika - Velika Bučna vas - Hudo;
- Območje Idrije, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kobalove planine -
Cajni vrh - Zagodov vrh - Pšenk - Kobalove planine;
- Območje Laškega, ki je omejeno z ravnimi linijami
med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Zahum - Spodnja
Rečica - Radoblje - Lahomna - Zahum.
4. člen
(odlagališča odpadkov)
Na karti je označenih triinpetdeset lokacij
odlagališč odpadkov, ki so prikazana v obliki rumenih krogov, s
premerom šest kilometrov, oziroma zajemajo trikilometrska območja
oddaljenosti od centra ali središča odlagališč odpadkov.
Lokacije odlagališč odpadkov so prikazane v naslednji preglednici:
(op. glej prilogo Tabela 1)
Koordinati X in Y v zgornji preglednici pomenita natančno in središčno lego
odlagališča odpadkov.
5. člen
(neregistrirana odlagališča
odpadkov)
Na predlog organizacije za kontrolo ekoloških
kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu:
organizacije za kontrolo), minister, pristojen za kmetijstvo (v
nadaljnjem besedilu: minister), razglasi neregistrirana oziroma
manjša odlagališča odpadkov (divjih smetišč), ki lahko
predstavljajo močno dejansko ali potencialno onesnaženost, za
območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski
čebelar.
Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega
odstavka, morajo svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset
dni po objavi razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za
kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že
izdane certifikate razveljavi.
6. člen
(sanirana odlagališča odpadkov)
Če so že ali bodo posamična odlagališča odpadkov že
sanirana, minister, na predlog organizacije za kontrolo, razglasi
to območje kot primerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski
čebelar.
7. člen
(prepoved ekološkega čebelarjenja v
času škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi
pripravki)
Na področjih, kjer v času vegetacije poteka
intenzivno škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi
pripravki (npr. insekticidi, hormonskimi pripravki, ipd.), lahko na
predlog organizacije za kontrolo, minister razglasi to območje kot
neprimerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar.
Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega odstavka, morajo
svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset dni po objavi
razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za
njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane
certifikate razveljavi.
8. člen
(prehodna določba)
Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika
ekološko čebelarili in bili prijavljeni v kontrolo pri organizaciji
za kontrolo, sedaj pa ekološko čebelarijo na območjih, ki niso
primerna za ekološko čebelarjenje, morajo svoje čebele preseliti
najpozneje do 31. decembra 2004. Če tega ne storijo, jim
organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov,
oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika
ekološko čebelarili na območjih, predvidenih in na karti označenih
avtocest, dejansko pa posamezni avtocestni odseki še niso zgrajeni,
lahko na teh območjih ekološko čebelarijo še naprej, in sicer do
začetka izvajanja gradbenih del na teh avtocestnih odsekih.
9. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-07-11/2002
Ljubljana, dne 23. aprila 2003.
EVA 2002-2311-0199
|
|
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI