Pravilnik o tehničnih pogojih za rabo ribolovnih virov - UL 28/2004
Na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena
zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02 ZMR-1) ter
drugega odstavka 15. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list
RS, št. 56/99, 31/00 ZGO-1 in 119/02) minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ter minister pristojen za okolje, prostor in
energijo v soglasju izdajata
P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za rabo ribolovnih virov*
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
tehnične pogoje za rabo ribolovnih virov;
način ugotavljanja velikosti očes ribiških mrež ribolovnega
orodja;
način ugotavljanja debeline vrvice;
način pritrditev naprav na vlečne mreže.
II. TEHNIČNI POGOJI ZA RABO IN
OHRANJANJE RIBOLOVNIH VIROV
2. člen
(tehnični pogoji in način ribolova v portoroškem in strunjanskem
rezervatu)
(1) Dovoljena ribolovna orodja in načini njihove
uporabe za ribolov v portoroškem in strunjanskem rezervatu so
naslednja:
za ribolov cipljev je dovoljena uporaba zaporne plavarice, katere
očesa onemogočajo zabod rib;
za ribolov spremljajočih jat rib je dovoljena uporaba zabodne in
zapletne mreže;
dovoljena je uporaba razsvetljave;
navzočnost potapljača je prepovedana;
ribolov se opravlja na krajevno običajen način z varovanjem
ribolovnega rezervata v času trajanja sezone v rezervatu, oziroma
do konca izvajanja ribolova;
(2) Maksimalna višina zabodnih in zapletnih mrež je 4 m.
(3) Na enem plovilu se lahko nahaja največ 5000 m zabodnih ali
zapletnih mrež.
3. člen
(uporaba vlečnih, stoječih zabodnih mrež in obkrožajočih mrež)
(1) Uporaba vlečnih mrež ali podobnega vlečnega
orodja, zabodne mreže ali obkrožajoče mreže, je dovoljena samo v
primeru, če je najmanjša velikost mrežnih očes enaka ali večja od
velikosti mrežnih očes predpisanih v prilogi I, ki je sestavni del
tega pravilnika.
(2) Dolžina mreže je enaka dolžini plavajoče vrvi.
(3) Velikost mreže je vsota višine mrežnih očes (vključno z vozli),
ko je mokra in raztegnjena pravokotno na plavajočo vrv.
4. člen
(minimalne dovoljene velikosti rib, rakov in mehkužcev)
(1) Ribe, raki in mehkužci so podmerni, če so
manjši od minimalne velikosti, ki so za posamezno vrsto določene v
prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Velikosti rib, rakov in mehkužcev se meri v skladu določbami iz
5. člena tega pravilnika, v kolikor ni to drugače določeno v
prilogi II.
(3) Podmerne ribe, rake in mehkužce se ne sme obdržati na krovu ali
pretovarjati, iztovarjati, transportirati, skladiščiti, prodajati,
razstavljati ali ponujati v promet, temveč jih takoj odvržejo v
morje.
5. člen
(način merjenja rib, rakov in mehkužcev)
(1) Riba, rak ali mehkužec je podmeren, če so
njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v prilogi II za
ustrezno vrsto. Kadar je predvidenih več metod meritve najmanjše
velikosti, se šteje, da je riba, rak ali mehkužec najmanjše
velikosti, če je vsaj ena od izmerjenih mer večja od določene
najmanjše mere.
(2) Velikost rib se meri od konice gobca do konca repne
plavuti.
(3) Velikost škampa in jastogov se meri, kot je prikazano v prilogi
III, ki je sestavni del tega pravilnika in sicer:
kot dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša od zadnjega dela
ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša,
kot celotna dolžina od od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega
roba telzona brez ščetin.
(4) Ločeni zadki škampa se merijo od prednjega roba prvega
navzočega člena zadka do zadnjega roba telzona brez ščetin. Zadek
se izmeri zravnan in nenategnjen.
(5) Velikost velike rakovice se izmeri, kot je prikazano v prilogi
III:
kot dolžina koša, merjena vzporedno z vzdolžno osjo koša od
medočesnega prostora do zadnjega roba koša,
kot največja širina koša, merjena pravokotno na vzdolžno os
koša,
kot največja dolžina zadnjih dveh členov katere koli izmed
klešč.
(6) Velikost morskega pajka se meri, kot je prikazano v prilogi
III, vzdolž središčne črte od sprednjega roba koša med čelnima
ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.
(7) Velikost školjk se meri, kot je prikazano v prilogi III, prek
najdaljšega dela lupine.
(8) Velikost glavonožcev se meri vzdolž hrbtne središčne črte od
zadnje konice plašča do sprednjega roba plašča za lignje in sipe
oziroma do ravnine oči za hobotnice.
III. UGOTAVLJANJE VELIKOSTI MREŽNIH
OČES PRI AKTIVNEM RIBOLOVNEM ORODJU
6. člen
(merilo za določanje velikosti očes mreže)
(1) Aktivno ribolovno orodje so vlečne mreže,
danske potegalke in podobne vlečne mreže.
(2) Merila, ki jih je treba uporabljati pri določanju velikosti
očes mreže, so debela 2 mm, ploščata, iz vzdržljivega materiala in
takšna, da obdržijo stalno obliko. Imajo bodisi niza vzporednih
robov, povezanih z vmesnimi poševnimi robovi z zožitvijo 1 proti 8
na vsaki strani, bodisi samo poševne robove z zožitvijo 1 proti 8
na vsaki strani. Na najožjem delu imajo luknjo.
(3) Merila so označena z napisom »merilo ES«. Na
površini vsakega merila je označena širina v milimetrih tako na
delu z vzporednimi robovi, če obstajajo, kot na poševnem delu. Na
poševnem delu je širina označena v presledkih, ki merijo 1 mm,
podatki o širini pa so navedeni v rednih presledkih. Model meril je
prikazan v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(uporaba merila pri rombastem mrežnem očesu)
(1) V primeru ploskev z rombastimi mrežnimi očesi
se mrežo raztegne v smeri dolge diagonale mrežnih očes, kakor je
prikazano v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Najožji del merila, opisanega v prejšnjem členu, se vstavi v
mrežno oko pravokotno na ploskev mreže.
(3) Merilo se vstavi v mrežno oko ročno ali pa z uporabo uteži ali
dinamometra, dokler poševnih robov ne ustavi mrežno oko.
8. člen
(uporaba merila pri kvadratastem mrežnem očesu)
(1) V primeru ploskev s kvadratastimi mrežnimi
očesi se mrežo raztegne najprej v smeri ene diagonale, potem pa v
smeri druge diagonale mrežnih očes, kakor je prikazano v prilogi
V.
(2) Pri merjenju vsake diagonalne smeri kvadrataste mreže se
uporabi postopek, določen v drugem in tretjem odstavku prejšnjega
člena.
9. člen
(izbira mrežnih očes)
(1) Mrežna očesa, ki jih je treba izmeriti, tvorijo
serijo 20 zaporednih mrežnih očes, izbranih v smeri dolge osi
mreže.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se mrežna očesa manj kot 50 cm od
spojev, vrvi ali vrvi za zavezovanje vreče ne merijo, razen pri
ploskvah s kvadratastimi očesi mreže. Ta razdalja se meri
pravokotno na spoje, vrvi ali vrvi za zavezovanje mreže, pri čemer
je mreža raztegnjena v smeri merjenja. Prav tako se ne meri
nobenega mrežnega očesa, ki je bilo popravljeno, strgano, ali je na
njem kaj pritrjeno na mrežo.
10. člen
(merjenje vsakega mrežnega očesa)
(1) Mreže se merijo le, kadar so mokre in niso
zamrznjene.
(2) Velikost vsakega rombastega mrežnega očesa je širina merilne
naprave na točki, kjer se merilna naprava ustavi, kadar se
uporablja v skladu z 7. členom tega pravilnika.
(3) Velikost vsakega kvadratastega mrežnega očesa je širina merilne
naprave na točki, kjer se merilna naprava ustavi pri merjenju obeh
diagonal v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(4) Kadar pride do razlike pri merjenju diagonal posameznega
mrežnega očesa, se pri izračunavanju velikosti očesa mreže s
kvadratastimi mrežnimi očesi uporabi velikost največje
diagonale.
11. člen
(določanje velikosti očesa mreže)
Velikost očesa mreže je aritmetično povprečje
meritev skupnega števila mrežnih očes v milimetrih, ki so bila
izbrana in izmerjena, kot je določeno v 9. in 10. členu tega
pravilnika, pri čemer se aritmetično povprečje zaokroži navzgor na
milimeter.
12. člen
(postopek inšpekcijskega pregleda)
(1) Inšpektor izmeri eno serijo dvajsetih mrežnih
očes, izbranih v skladu z 9. členom tega pravilnika tako, da
merilno napravo vstavlja ročno brez uporabe uteži ali
dinamometra.
Velikost očes mreže se potem določi v skladu s prejšnjim
členom.
(2) Če izračun velikosti očes mreže pokaže, da velikost očes mreže
ni v skladu s tem pravilnikom, se izmerita dve dodatni seriji
dvajsetih mrežnih očes, izbrani v skladu z 9. členom tega
pravilnika.
(3) Velikost očesa mreže se potem ponovno izračuna v skladu s
prejšnjim členom, pri čemer se upošteva vseh 60 že izmerjenih
mrežnih očes.
13. člen
(merjenje v primeru sporov)
(1) Če kapitan plovila oporeka velikosti očesa
mreže, izračunani v skladu s prejšnjim členom, se takšna meritev ne
upošteva pri določanju velikosti očesa mreže, mreža pa se ponovno
izmeri.
(2) Pri ponovnem merjenju se uporablja utež ali dinamometer,
pritrjen na merilno napravo.
Utež ali dinamometer se izbere po presoji inšpektorja.
(3) Utež se pritrdi skozi luknjo v najožjem delu merilne naprave s
pomočjo kavlja. Dinamometer se lahko pritrdi bodisi skozi luknjo v
najožjem delu merilne naprave ali se uporabi na najširšem delu
merilne naprave.
Točnost uteži ali dinamometra potrdi organ pristojen za
meroslovje.
(4) Pri mrežah z velikostjo očes 35 mm ali manj, katerih velikost
je določena v skladu s prejšnjim členom, se uporabi sila 19,61
newtona (sila enakovredna masi dveh kilogramov), pri drugih mrežah
pa se uporabi sila 49,03 newtona (sila enakovredna masi petih
kilogramov).
(5) Za namen določanja velikosti očesa mreže v skladu z 11. členom
tega pravilnika, z uporabo uteži ali dinamometra, se izmeri samo
ena serija dvajsetih mrežnih očes.
(6) Rezultat tega merjenja je dokončen.
IV. UGOTAVLJANJE VELIKOSTI MREŽNIH
OČES PRI PASIVNEM RIBOLOVNEM ORODJU
14. člen
(merilo za določanje velikosti očes mreže)
(1) Pasivno ribolovno orodje so zabodne mreže,
zapletne mreže in trislojne mreže, ki so lahko sestavljene iz ene
ali več ločenih mrež, opremljenih z vrvmi na vrhu, na dnu, ali z
vrvmi za povezovanje, in opremljene s sidrnimi, plavajočimi ali
navigacijskimi napravami.
(2) Merilo za določanje velikosti očes mreže je iz vzdržljivega
materiala in takšno, da obdrži stalno obliko. Model merilne naprave
je prikazan v prilogi VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Ko je raztegnjeno, lahko merilo izmeri velikosti očes mreže do
300 mm. Lestvica se stopnjuje v 1, 5 in 10 milimetrskih
presledkih.
(4) Merila za določanje velikosti očes mreže, skladne s prvim in
drugim odstavkom tega člena, so označena z napisom "merilo ES".
(5) Čeljusti merila, ki merijo odprtino mrežnega očesa, so debele
vsaj en milimeter, toda ne debelejše od treh milimetrov in imajo
zaobljene robove.
(6) Pri merjenju raztegnjenega mrežnega očesa se ne uporablja
nobena druga sila razen ročnega raztegovanja merila.
15. člen
(izbira mrežnih očes)
(1) Inšpektor na mreži izbere dvajset mrežnih očes.
V primeru trislojnih mrež se mrežna očesa izberejo na delu mreže,
ki ima najmanjša mrežna očesa.
(2) Izbira v nobenih okoliščinah ne vključuje naslednjih mrežnih
očes:
mrežna očesa na zgornjem ali spodnjem robu mreže, pritrjena na vrv
ali podporni okvir ali na druge pritrdilne elemente;
mrežna očesa, ki se nahajajo dve očesi mreže stran od spojev in
vrvi;
mrežna očesa, ki so bila strgana ali popravljena.
16. člen
(merjenje vsakega mrežnega očesa)
(1) Mreže se merijo le, kadar niso zamrznjene.
(2) Inšpektor izmeri odprtino vsakega mrežnega očesa tako, da
vstavi merilno napravo v mrežno oko v tisti smeri, ki je daljša,
mreža pa se ročno raztegne, dokler niso strani mrežnega očesa ravne
in napete.
17. člen
(določanje velikosti očesa mreže)
Velikost očesa mreže je aritmetično povprečje vsote
rezultatov merjenja vsakega od mrežnih očes, ki je bilo izbrano in
izmerjeno, v milimetrih, zaokroženo navzgor na milimeter.
18. člen
(postopki inšpekcijskega pregleda)
Inšpektor izmeri eno serijo dvajsetih mrežnih očes,
izbranih v skladu s 15. členom tega pravilnika. Velikost očes mreže
se potem določi v skladu s prejšnjim členom.
19. člen
(merjenje v primeru sporov)
Če kapitan plovila oporeka rezultatu merjenja,
inšpektor ponovno izbere in izmeri 20 mrežnih očes na drugem delu
mreže v skladu z določbami III. poglavja tega pravilnika. Velikost
očesa mreže se potem ponovno izračuna v skladu s 17. členom tega
pravilnika, pri čemer se upošteva vseh 40 že izmerjenih mrežnih
očes. Rezultat tega merjenja je dokončen.
V. PRITRJEVANJE NAPRAV NA VLEČNE
MREŽE, DANSKE POTEGALKE IN PODOBNE MREŽE
20. člen
(tehnični izrazi)
Tehnični izrazi, ki so uporabljeni v tem poglavju,
opisujejo nekatere naprave ali konstrukcije, ki so običajno
sestavni del vlečne mreže oziroma se uporabljajo skupaj z njo in so
opredeljeni v prilogi VII, ki je sestavni del tega pravilnika.
21. člen
(spodnja torna zaščita)
(1) Spodnja torna zaščita je lahko narejena iz
kakršnih koli kosov platna, mreže ali drugega materiala.
(2) Hkrati se lahko uporablja več spodnjih tornih zaščit, ki se
lahko prekrivajo.
(3) Spodnje torne zaščite se lahko pritrdijo samo na zunanji del
vlečne mreže in samo na spodnjo polovico katerega koli njenega
dela. Pritrdijo se lahko samo s sprednjimi in stranskimi
robovi.
(4) Če se uporabljajo ojačevalne vreče ali zaščitni pasovi, se
lahko spodnja torna zaščita pritrdi samo na zunanji del ojačevalnih
vreč ali zaščitne pasove, in sicer na način, določen v prejšnjem
odstavku.
22. člen
(zgornja torna zaščita)
(1) Dovoljeno je uporabljati enega od dveh tipov
zgornje torne zaščite, označenih kot tip A in tip B.
(2) Zgornja torna zaščita tipa A je lahko narejena iz kakršnega
koli pravokotnega kosa mrežnega materiala, ki ima mrežno oko vsaj
tako veliko, kot je velikost očesa vreče. Je vsaj en- in polkrat
širša od vreče, ki jo pokriva, pri čemer se takšne širine izmerijo
navpično na vzdolžno os vreče. S svojimi sprednjim in stranskimi
robovi je lahko pritrjena samo na zgornjo polovico zunanjega dela
vreče. Če je na vrečo pritrjeno dvižno streme, mora biti zgornja
torna zaščita pritrjena tako, da ne sega več kot štiri očesa pred
zadnje dvižno streme Če na vrečo ni pritrjeno dvižno streme, mora
biti zgornja torna prevleka pritrjena tako, da ne pokriva več kot
zadnjo tretjino vreče. V obeh primerih se mora zgornja torna
zaščita končati vsaj štiri očesa pred zaporno vrvjo vreče.
(3) Zgornja torna zaščita tipa B je lahko narejena iz kakršnega
koli pravokotnega kosa mrežnega materiala, ki mora biti narejena iz
vrvi z enakim premerom, kot ga ima vrv, iz katere je narejena
vreča, in mora imeti oko vsaj dvakrat večje od očesa vreče. Lahko
popolnoma pokriva zgornjo polovico vreče v ožjem pomenu; lahko je
pritrjena samo vzdolž svojih štirih robov tako, da na mestih
pritrditve, ploskev vsakega očesa sovpada z dvema ploskvama očes
vreče.
(4) Prepovedano je uporabljati več zgornjih tornih zaščit
hkrati.
(5) Prepovedano je uporabljati zgornjo torno zaščito skupaj z
ojačevalnimi mrežami, razen pri vlečnih mrežah, pri katerih je oko
veliko 60 milimetrov ali manj.
23. člen
(ojačevalna mreža)
(1) Ojačevalna vreča je valjast kos mrežnega
materiala, ki popolnoma obdaja vrečo vlečne mreže in se lahko nanjo
pritrdi v presledkih. Ima vsaj takšne mere (dolžina in širina), kot
jih ima tisti del vreče, na katero je pritrjena.
(2) Prepovedano je uporabljati več kot eno ojačevalno vrečo, razen
če je pritrjena na vlečne mreže, ki imajo oko veliko 60 milimetrov
ali manj, pri katerih se lahko uporabljata dve ojačevalni
vreči.
(3) Oko je vsaj dvakrat večje od očesa vreče. Če se uporabi druga
ojačevalna vreča, je največja velikost očesa 120 milimetrov.
(4) Prepovedano je uporabljati več kot eno ojačevalno vrečo, razen
če je pritrjena na vlečne mreže, ki imajo oko manjše od 60
milimetrov, pri katerih se lahko uporabljata dve ojačevalni vreči.
Mrežno oko ene od teh ojačevalnih vreč je lahko manjše od 80
milimetrov, vendar ne manj od 35 milimetrov.
(5) Prepovedano je uporabljati ojačevalno vrečo, ki sega pred
vrečo.
(6) Če je ojačevalna vreča sestavljena iz odsekov valjaste mreže,
se odseki na mestih pritrditve ne smejo prekrivati za več kot štiri
očesa.
(7) Ojačevalne vreče, pritrjene na vlečne mreže, pri katerih je oko
večje od 60 milimetrov, ne smejo segati več kot dva metra pred
zadnje dvižno streme.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko ojačevalne vreče,
ki so manjše od vreče, pritrdijo na mreže, ki imajo oko veliko 60
milimetrov ali manj.
24. člen
(zaščitni pas)
(1) Zaščitni pas je kratek valjast kos mrežnega
materiala z enakim obsegom, kot ga ima vreča ali morebitne
ojačevalne vreče, ki na mestih, kjer je pritrjeno dvižno streme,
obdaja vrečo ali ojačevalne vreče.
(2) Prepovedano je uporabljati zaščitni pas, če dvižno streme ni
pritrjeno na vrečo.
(3) Prepovedano je uporabljati zaščitni pas, ki je daljši od enega
metra.
(4) Zaščitni pas se lahko pritrdi samo pred vsakim dvižnim
stremenom ali za njim.
(5) Oko zaščitnega pasu je vsaj tako veliko kot oko vreče.
(6) Obod zaščitnega pasu se primerja z obodom vreče ali morebitnimi
ojačevalnimi vrečami tako, da se jih raztegne z enako silo.
25. člen
(zaporna vrv vreče)
(1) Zaporna vrv vreče je vrv, ki omogoča zapiranje
zadnjega dela vreče oziroma ojačevalnih vreč bodisi z vozlom, ki se
lahko z lahkoto odveže, lahko tudi z mehansko napravo.
(2) Zaporna vrv vreče se pritrdi na razdalji ne več kot en meter od
zadnjih očes vreče, ki se lahko zložijo v vrečo. Vendar, če je
pritrjena "torquette" v skladu z 31. členom tega pravilnika, vrv
vreče poteka skozi zadnja očesa vreče.
(3) Na eni vlečni mreži se lahko uporabi več zapornih vrvi vreče.
Zaporna vrv vreče ne sme zajeti spodnje ali zgornje torne
zaščite.
26. člen
(dvižna stremena)
(1) Dvižno streme je kos vrvi ali kabla, ki narahlo
obkroža obod vreče ali morebitne ojačevalne vreče in ki je nanjo
pritrjeno z zankami ali obroči. Hkrati se lahko uporabi več dvižnih
stremen.
(2) Njihova najmanjša dolžina ustreza istim pravilom, kot veljajo
za stremena iz 27. člena tega pravilnika, z izjemo, da je dvižno
streme, ki je najbližje zaporni vrvi vreče, lahko krajše.
27. člen
(stremena)
(1) Stremena so vrvi v obliki obroča, ki v
enakomernih presledkih obkrožajo vrečo ali ojačevalno vrečo in so
nanjo pritrjena.
(2) Dolžina stremena ne sme biti manjša od 40% oboda vreče, pri
čemer se obod izračuna kot rezultat števila očes v obodu vreče,
pomnoženega z dejansko velikostjo očesa, razen za najbolj zadnje
streme, ki se imenuje "zadnje streme", če ni pritrjeno več kot dva
metra od očes zaporne vrvi vreče, ki so izmerjena, ko so očesa
raztegnjena po dolgem.
(3) Razdalja, ki ločuje dve zaporedni stremeni, ne sme biti krajša
od enega metra.
(4) Streme lahko obkroža ojačevalne vreče, vendar ne sme obkrožati
zgornje ali spodnje torne zaščite.
28. člen
(zaklopnica)
(1) Zaklopnica je kos mreže, ki ima oko vsaj tako
veliko, kot ga ima vreča, in je pritrjeno na notranji del vlečne
mreže tako, da omogoča prehod ulova iz sprednjega dela v zadnji del
vlečne mreže, vendar preprečuje, da bi se vračal.
(2) Zaklopnica je pritrjena na njen sprednji del in se lahko
pritrdi s stranskimi robovi znotraj vreče ali pred njo.
(3) Razdalja, ki povezuje mesto, kjer je zaklopnica pritrjena
spredaj, in zadnji del vreče, mora biti vsaj trikrat daljša od
dolžine zaklopnice.
29. člen
(izločevalna mreža)
(1) Izločevalna mreža je kos mrežnega materiala,
pri katerem je oko vsaj dvakrat večje od velikosti očesa vreče.
(2) Izločevalna mreža se pritrdi znotraj vlečne mreže pred vrečo in
ne sme segati v vrečo za več kot tretjino dolžine vreče. Na vlečno
mrežo se lahko pritrdi na vseh robovih.
(3) Hkrati se lahko uporabljata največ dve izločevalni mreži, če
sta pritrjeni na zgornjo in spodnjo polovico vlečne mreže ter se na
nobenem mestu ne prekrivata.
30. člen
(ojačevalna vrv)
(1) Ojačevalna vrv je vsaka vrv, ki ni vezna vrv,
pritrjena na kateri koli del vlečne mreže.
(2) Prepovedano je pritrditi ojačevalne vrvi znotraj vreče.
31. člen
(torquette)
(1) Torquette je kos mrežnega materiala, ki je
pritrjen znotraj vreče na njenem zadnjem delu. Torquette se lahko
zloži v vrečo.
(2) Oko ne sme biti manjše od velikosti očesa vreče.
(3) Torquette se pritrdi samo s sprednjim robom in ne sega naprej
več kot pet zadnjih očes vreče, zadaj pa ne sme segati več kot 1
meter zadnjega konca zadnjih očes vreče.
32. člen
(sredinsko šivanje hlačaste vreče)
Očesa se lahko šivajo skupaj, da ustvarijo hlačasto
vrečo, tako da se po dolgem združita zgornja in spodnja polovica
vreče.
33. člen
(ribolov za znanstvene
raziskave)
Določbe tega pravilnika se ne nanašajo na ribolovne
aktivnosti, ki se izvajajo izključno z namenom znanstvenih raziskav
v skladu s prvo, drugo in tretjo alineo prvega odstavka 27. člena
zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02 ZMR-1).
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in
športnega ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni
list RS, št. 36/96).
35. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije in preneha veljati 1. maja
2004.
Št: 321-14-5/2004
Ljubljana, dne 20. februarja
2004. |
|
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
Soglašam!
Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.
|
* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbi Sveta
1626/94 in 894/97 ter uredbi Komisije 129/03 in 3440/84.
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI