Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček - UL 3/2000
Na podlagi 4. člena zakona o vinu in drugih
proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) izdaja
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček
1. člen
Ta pravilnik ureja, na podlagi strokovnega
elaborata Elaborat za zaščito vina s priznanim tradiconalnim
poimenovanjem cviček PTP, pridelavo in promet grozdja ter mošta
namenjenega pridelavi v vino cviček s priznanim tradicionalnim
poimenovanjem ter pridelavo in promet cvička s priznanim
tradicionalnim poimenovanjem (v nadaljnjem besedilu: vino cviček
PTP).
2. člen
Grozdje za vino cviček PTP se prideluje le na
absolutnih vinogradniških legah, znotraj vinorodnega okoliša
Dolenjska. Vino cviček PTP se prideluje le na območju vinorodnega
okoliša Dolenjska. Meje vinorodnega okoliša Dolenjska določa v
predpis, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike
Slovenije.
Pridelava vina cviček PTP po tem pravilniku obsega pridelavo
grozdja, vina in stekleničenje vina.
3. člen
Absolutne vinogradniške lege, na katerih se
prideluje grozdje za vino cviček PTP, so tiste vinogradniške lege
vinorodnega okoliša Dolenjska, ki nimajo severne ekspozicije in ki
ležijo nad 210 metri nadmorske višine in izpolnjujejo druge pogoje,
kot jih za absolutne vinogradniške lege določa predpis, ki ureja
rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije.
V katastru vinogradov so absolutne vinogradniške lege, primerne za
pridelavo grozdja za vino cviček PTP, posebej označene.
4. člen
Za pridelavo grozdja za vino cviček PTP mora biti
število trsov na enoto površine, preračunano iz sadilne razdalje,
večje od 4.000 trsov na hektar. Na terasiranih površinah, ki so
nagnjene več kot 20%, pa je število trsov, zaradi brežin lahko
ustrezno manjše, vendar ne manjše od 2.800 trsov na hektar.
5. člen
Sorte vinske trte, iz katerih se prideluje vino
cviček PTP, so žametovka, modra frankinja, kraljevina, laški
rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska
belina ali ranfol in rdeče sorte vinske trte, ki so v predpisu, ki
ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije,
določene kot dovoljene in priporočnene sorte za vinorodni okoliš
Dolenjska.
Za gojenje sort vinske trte iz prejšnjega odstavka se uporablja
gojitvena oblika guyot in izpeljanke iz te gojitvene oblike, za
sorti vinske trte žametovka in štajerska belina pa tudi zadarska
pahljača ter izpeljanke iz te gojitvene oblike.
6. člen
Petletno povprečje pridelka grozdja na hektar pri
posamezni sorti vinske trte iz prejšnjega člena tega pravilnika ne
sme preseči navedenih količin, pri čemer je v posameznem letu
količina pridelka lahko višja od navedene za največ 20%:
žametovka 100 dt/ha;
modra frankinja 70 dt/ha;
kraljevina, laški rizling in ostale sorte 80 dt/ha;
vinograd mešanih sort 90 dt/ha.
7. člen
Minimalna sladkorna stopnja oziroma minimalna
vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za sorte vinske trte iz
5. člena tega pravilnika je 64 °OE ali 8% naravnega alkohola,
oziroma takšna, kot jo za posamezno leto, za posamezno sorto vinske
trte določi pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje
grozdja, v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času
trgatve (Uradni list RS, št. 68/99).
8. člen
Vino cviček PTP je pridelano iz rdečih in belih
sort grozdja vinske trte iz 5. člena tega pravilnika.
Vino cviček PTP ima značaj rdečega vina, delež rdečih sort mora
biti najmanj 65%, delež belih sort pa najmanj 25%.
Vino cviček PTP je suho, mirno vino svetlo rdeče rubinaste barve, z
aromo po jagodičju in blagim taninskim okusom, brez izraženih
sortnih značilnosti.
9. člen
Sortni sestav vina cviček PTP je naslednji:
od 40% do 50% žametovke (izjemoma do 60%);
od 10 do 15% kraljevine;
od 15 do 20% modre frankinje (izjemoma do 30%);
do 10% laškega rizlinga;
do 15% ostalih sort iz 5. člena tega pravilnika.
Izjemni sortni sestav se sme uporabiti le za tiste letine, za
katere pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja,
ugotovi, da so vremenske razmere za dozorevanje grozdja še posebej
neugodne.
10. člen
Sorte vinske trte iz 5. člena tega pravilnika se
lahko mešajo kot grozdje, mošt ali vino. Če se mešajo kot vino, se
lahko mešajo najpozneje ob drugem pretoku vina, po končanem
alkoholnem vrenju.
11. člen
V letinah, ko so vremenske razmere za dozorevanje
grozdja neugodne in grozdje ne dozori, se sme mošt za pridelavo
vina cviček PTP obogatiti največ za 2% vol alkohola.
Za obogatitev mošta je dovoljena le uporaba saharoze.
12. člen
Oprema in prostori za pridelavo vina cviček PTP
morajo zagotoviti higiensko neoporečno pridelavo vina oziroma
njegovo stekleničenje.
13. člen
Pri pridelavi vina cviček PTP se grozdje rdečih
sort najprej peclja, potem macerira. Maceracija traja največ štiri
dni. Temperatura maceracije ne sme biti višja od 22 °C.
Če se belo in rdeče grozdje stiskata skupaj, se uporablja postopek
kot za grozdje rdečih sort.
Zagotoviti je treba, da je čvrsti del drozge (klobuk) v stiku z
grozdnim moštom.
Pri tehnologiji pridelave vina cviček PTP ni dovoljeno pecljanje
grozdja z vertikalnim pecljalnikom, prekinitev alkoholnega vrenja,
obdelava grozdja s pektolitičnimi encimi, topla maceracija drozge,
maceracija drozge z SO(2) postopkom, dodajanje kisline v mošt ali
vino in slajenje vina cviček PTP, dodajanje sorbične kisline,
izvajanje stabilizacije na tartrate z elektrolizo, obdelovanje s
kationskimi izmenjevalci.
Vino cviček PTP mora biti stekleničeno hladno in sterilno, brez
dodatka CO(2).
14. člen
Vsebnost različnih snovi vina cviček PTP je
naslednja:
dejanski alkohol: 8,5 do 10,0%;
naravni alkohol: najmanj 8%;
titracijske kisline: 6,0 do 9,5 g/l;
ekstrakt brez sladkorja: najmanj 17 g/l;
reducirajoči sladkor: do 2,5 g/l;
pepel: najmanj 1,4 g/l;
hlapne kisline: do 1,0 g/l;
SO(2) skupni: do 120 mg/l;
SO(2) prosti: do 25 mg/l.
15. člen
Vino cviček PTP se lahko nahaja v prometu le
ustekleničeno.
Znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska je lahko vino cviček PTP v
prometu tudi neustekleničeno, in sicer se lahko na vinotočih in
turističnih kmetijah vino cviček PTP iz lastne pridelave toči
neposrednemu potrošniku. Neustekleničeno vino cviček PTP lahko
znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska točijo tudi za točenje
neustekleničenega vina registrirani gostinski obrati.
16. člen
Vino cviček PTP se polni v steklenice ali v večjo
embalažo.
Volumen steklenic, v katere se polni vino cviček PTP, je 0,75
litra. Steklenice morajo biti zamašene z navojnimi zamaški ali
zamaški iz plute.
Volumen večje embalaže, v katero se polni vino cviček PTP, znaša od
20 do 50 litrov. Ta embalaža mora omogočati točenje preko točilne
naprave s pomočjo povečanega tlaka ali ustrezne črpalke, ki
preprečuje oksidacijo vina.
17. člen
Preden gre vino z oznako cviček PTP v promet, mora
biti ocenjeno s strani pooblaščene organizacije za oceno vina.
Sestavni del ocene vina cviček PTP je povzorčenje vina. Povzorčenje
opravi predstavnik pooblaščene organizacije za oceno vina.
Pri senzorični oceni mora vino cviček PTP doseči najmanj 15,0
točke. Pokuševalci vina morajo pred opravljanjem senzorične ocene
dobiti podatek, da ocenjujejo vino, ki glede podatkov iz registra
pridelovalcev grozdja in vina in fizikalno kemične analize
izpoljnjuje pogoje, da bi ob ustrezni senzorični oceni lahko nosilo
naziv cviček PTP.
Mikrobiološka analiza vina cviček PTP ni obvezna sestavina ocene
vina cviček PTP.
18. člen
Vino cviček PTP ne sme biti dano v promet pred 8.
novembrom v letu pridelave grozdja in je lahko v prometu največ dve
leti in pol po trgatvi grozdja, iz katerega je pridelano.
Neustekleničeno vino cviček PTP, namenjeno neposredni potrošnji, je
lahko v prometu največ leto in pol po trgatvi grozdja iz katerega
je pridelano vino.
19. člen
Dovoljeni oznaki geografskega porekla in kakovosti
vina cviček PTP sta:
cviček priznano tradicionalno poimenovanje, vinorodni okoliš
Dolenjska;
cviček priznano tradicionalno poimenovanje, Dolenjska.
Za oznako priznano tradicionalno poimenovanje se lahko uporablja
tudi okrajšava PTP.
Drugačne oznake geografskega porekla in kakovosti za vino cviček
PTP niso dovoljene, razen v primeru iz 20. člena tega
pravilnika.
Prepovedano je uporabljati oznako cviček brez oznake priznano
tradicionalno poimenovanje.
20. člen
Če je vino cviček PTP pri organoleptični oceni
ocenjeno s 16,0 ali več točkami, se lahko oznaki geografskega
porekla iz 19. člena tega pravilnika doda tudi oznaka ožjega
okoliša, kjer je bilo grozdje pridelano, v skladu s predpisom, ki
ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije
oziroma seznamom geografskih oznak za vino.
21. člen
Za postopke pridelave grozdja, mošta in vina, razen
za določitev območja pridelave, ter za označevanje in promet vina
cviček PTP, ki niso določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo
oziroma veljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo oziroma
veljajo za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom.
22. člen
Drugi odstavek 3. člena tega pravilnika se prične
uporabljati za vino cviček PTP po izdelavi katastra za območje
vinorodnega okoliša Dolenjska.
Določbe druge alinee prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka
21. člena pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 in 10/78) se lahko
uporabljajo za letnik 1999 in starejše letnike vina cviček, vendar
največ do 8. novembra 2000.
Drugi odstavek 16. člena tega pravilnika se uporablja za vino
cviček PTP z dnem uveljavitve tega pravilnika oziroma najpozneje za
letnik 2003.
23. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 10. januarja 2000. |
|
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Avtor: ZŽI