Novice


Arhiv: Projekt POLET: Kako enakopravni so starejši zaposleni?

 

POLET

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Po različnih delih sveta so človekove pravice še vedno ogrožene, zaradi konfliktov, diskriminacije, gospodarskih kriz, podnebnih sprememb, letos tudi zaradi pandemije, ki jo ponekod izrabljajo za spreminjaje ustaljenih demokratičnih praks. Kako pa je z zaposlitvenimi pravicami starejših delavcev in z njihovo enakopravnostjo na trgu dela?

Splošna deklaracija človekovih pravic priznava vsakemu človeku enake in neodtujljive pravice, ne glede na barvo kože, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo osebno okoliščino. Človekove pravice vključujejo pravico do življenja, svobode, življenja v miru, svobode mišljenja in izražanja. Med drugimi sta pomembni tudi pravica do dela in izobraževanja. V skladu z aktualno zakonodajo so starejši zaposleni pri nas upravičeni do posebnih pravic in varstva. Namen varstva starejših zaposlenih je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih, a to še zdaleč ni dovolj za njihovo enakopravnost na trgu dela.

Dobre prakse na eni strani …

Usposabljanja in stalna izobraževanja tudi starejšim zaposlenim omogočajo ohranjati znanje in kompetence, ki so pomembni za opravljanje poklica, hkrati pa jih motivirajo za kasnejši izstop s trga dela. Dostopnost izobraževanj in pridobivanja novih znanj nedvomno vplivajo na željo in možnosti za vključevanje starejših in njihovo daljše ohranjanje na trgu dela. Raziskave tudi potrjujejo, da je izobrazbena raven povezana z upokojitveno strategijo in da višja stopnja izobrazbe vpliva na počasnejši izstop s trga dela. V zadnjih letih so bili uvedeni različni ukrepi na ravni države in podjetij ter vpeljane številne dobre prakse delodajalcev za zaposlovanje starejših in njihovo upravljanje na delovnih mestih. Te aktivnosti so izredno pomembne, saj se število starejših povečuje in se bo v prihodnosti še povečevalo, s tem pa se bo povečeval tudi njihov delež v delovni sili.

Starejši zaposleni predstavljajo pomembno dodano vrednost zaradi svojih strokovnih izkušenj, lojalnosti, zanesljivosti, široke socialne mreže in še česa. Čeprav s starostjo včasih nastopijo morebitne omejitve, lahko delodajalci velikokrat že s preprostimi ukrepi prilagodijo delovno mesto starejšemu in mu omogočijo uspešno nadaljnje opravljanje nalog. Učinkovite so tudi možnosti občasnega dela od doma, fleksibilnejšega ali krajšega delovnega časa.

… in trdno uveljavljeni predsodki na drugi strani

Podaljševanje delovne aktivnosti starejših kljub različnim ukrepom ostaja velik izziv, zato marsikateri zaposlovalci še vedno favorizirajo mlajše kandidate. V prvi vrsti zaradi pragmatičnosti in globoke družbene zakoreninjenosti predsodkov, povezanih s starostjo. Starejši zaposleni so pogosto še vedno obravnavani kot manj produktivni, manj motivirani, manj inovativni in energični, manj prilagodljivi in manj pripravljeni na sprejemanje sprememb. Pripisujemo jim tudi, da potrebujejo več časa za učenje in več časa za opravljanje delovnih nalog. Zato ne čudi, da se pri nas uvrščamo med kulture zgodnjega izhoda s trga dela, a na odločanje o upokojitvi vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki. Tako na ravni posameznika kot podjetij in politike ter kulture upokojevanja, povsod pa je še veliko prostora za izboljšave.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada



Novice


Projekt POLET: Kako enakopravni so starejši zaposleni?

POLET

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Po različnih delih sveta so človekove pravice še vedno ogrožene, zaradi konfliktov, diskriminacije, gospodarskih kriz, podnebnih sprememb, letos tudi zaradi pandemije, ki jo ponekod izrabljajo za spreminjaje ustaljenih demokratičnih praks. Kako pa je z zaposlitvenimi pravicami starejših delavcev in z njihovo enakopravnostjo na trgu dela?

Splošna deklaracija človekovih pravic priznava vsakemu človeku enake in neodtujljive pravice, ne glede na barvo kože, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo osebno okoliščino. Človekove pravice vključujejo pravico do življenja, svobode, življenja v miru, svobode mišljenja in izražanja. Med drugimi sta pomembni tudi pravica do dela in izobraževanja. V skladu z aktualno zakonodajo so starejši zaposleni pri nas upravičeni do posebnih pravic in varstva. Namen varstva starejših zaposlenih je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih, a to še zdaleč ni dovolj za njihovo enakopravnost na trgu dela.

Dobre prakse na eni strani …

Usposabljanja in stalna izobraževanja tudi starejšim zaposlenim omogočajo ohranjati znanje in kompetence, ki so pomembni za opravljanje poklica, hkrati pa jih motivirajo za kasnejši izstop s trga dela. Dostopnost izobraževanj in pridobivanja novih znanj nedvomno vplivajo na željo in možnosti za vključevanje starejših in njihovo daljše ohranjanje na trgu dela. Raziskave tudi potrjujejo, da je izobrazbena raven povezana z upokojitveno strategijo in da višja stopnja izobrazbe vpliva na počasnejši izstop s trga dela. V zadnjih letih so bili uvedeni različni ukrepi na ravni države in podjetij ter vpeljane številne dobre prakse delodajalcev za zaposlovanje starejših in njihovo upravljanje na delovnih mestih. Te aktivnosti so izredno pomembne, saj se število starejših povečuje in se bo v prihodnosti še povečevalo, s tem pa se bo povečeval tudi njihov delež v delovni sili.

Starejši zaposleni predstavljajo pomembno dodano vrednost zaradi svojih strokovnih izkušenj, lojalnosti, zanesljivosti, široke socialne mreže in še česa. Čeprav s starostjo včasih nastopijo morebitne omejitve, lahko delodajalci velikokrat že s preprostimi ukrepi prilagodijo delovno mesto starejšemu in mu omogočijo uspešno nadaljnje opravljanje nalog. Učinkovite so tudi možnosti občasnega dela od doma, fleksibilnejšega ali krajšega delovnega časa.

… in trdno uveljavljeni predsodki na drugi strani

Podaljševanje delovne aktivnosti starejših kljub različnim ukrepom ostaja velik izziv, zato marsikateri zaposlovalci še vedno favorizirajo mlajše kandidate. V prvi vrsti zaradi pragmatičnosti in globoke družbene zakoreninjenosti predsodkov, povezanih s starostjo. Starejši zaposleni so pogosto še vedno obravnavani kot manj produktivni, manj motivirani, manj inovativni in energični, manj prilagodljivi in manj pripravljeni na sprejemanje sprememb. Pripisujemo jim tudi, da potrebujejo več časa za učenje in več časa za opravljanje delovnih nalog. Zato ne čudi, da se pri nas uvrščamo med kulture zgodnjega izhoda s trga dela, a na odločanje o upokojitvi vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki. Tako na ravni posameznika kot podjetij in politike ter kulture upokojevanja, povsod pa je še veliko prostora za izboljšave.

>>> VIR

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklad

Novice


Projekt POLET: Kako enakopravni so starejši zaposleni?

POLET

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Po različnih delih sveta so človekove pravice še vedno ogrožene, zaradi konfliktov, diskriminacije, gospodarskih kriz, podnebnih sprememb, letos tudi zaradi pandemije, ki jo ponekod izrabljajo za spreminjaje ustaljenih demokratičnih praks. Kako pa je z zaposlitvenimi pravicami starejših delavcev in z njihovo enakopravnostjo na trgu dela?

Splošna deklaracija človekovih pravic priznava vsakemu človeku enake in neodtujljive pravice, ne glede na barvo kože, spol, nacionalno ali etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo osebno okoliščino. Človekove pravice vključujejo pravico do življenja, svobode, življenja v miru, svobode mišljenja in izražanja. Med drugimi sta pomembni tudi pravica do dela in izobraževanja. V skladu z aktualno zakonodajo so starejši zaposleni pri nas upravičeni do posebnih pravic in varstva. Namen varstva starejših zaposlenih je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih, a to še zdaleč ni dovolj za njihovo enakopravnost na trgu dela.

Dobre prakse na eni strani …

Usposabljanja in stalna izobraževanja tudi starejšim zaposlenim omogočajo ohranjati znanje in kompetence, ki so pomembni za opravljanje poklica, hkrati pa jih motivirajo za kasnejši izstop s trga dela. Dostopnost izobraževanj in pridobivanja novih znanj nedvomno vplivajo na željo in možnosti za vključevanje starejših in njihovo daljše ohranjanje na trgu dela. Raziskave tudi potrjujejo, da je izobrazbena raven povezana z upokojitveno strategijo in da višja stopnja izobrazbe vpliva na počasnejši izstop s trga dela. V zadnjih letih so bili uvedeni različni ukrepi na ravni države in podjetij ter vpeljane številne dobre prakse delodajalcev za zaposlovanje starejših in njihovo upravljanje na delovnih mestih. Te aktivnosti so izredno pomembne, saj se število starejših povečuje in se bo v prihodnosti še povečevalo, s tem pa se bo povečeval tudi njihov delež v delovni sili.

Starejši zaposleni predstavljajo pomembno dodano vrednost zaradi svojih strokovnih izkušenj, lojalnosti, zanesljivosti, široke socialne mreže in še česa. Čeprav s starostjo včasih nastopijo morebitne omejitve, lahko delodajalci velikokrat že s preprostimi ukrepi prilagodijo delovno mesto starejšemu in mu omogočijo uspešno nadaljnje opravljanje nalog. Učinkovite so tudi možnosti občasnega dela od doma, fleksibilnejšega ali krajšega delovnega časa.

… in trdno uveljavljeni predsodki na drugi strani

Podaljševanje delovne aktivnosti starejših kljub različnim ukrepom ostaja velik izziv, zato marsikateri zaposlovalci še vedno favorizirajo mlajše kandidate. V prvi vrsti zaradi pragmatičnosti in globoke družbene zakoreninjenosti predsodkov, povezanih s starostjo. Starejši zaposleni so pogosto še vedno obravnavani kot manj produktivni, manj motivirani, manj inovativni in energični, manj prilagodljivi in manj pripravljeni na sprejemanje sprememb. Pripisujemo jim tudi, da potrebujejo več časa za učenje in več časa za opravljanje delovnih nalog. Zato ne čudi, da se pri nas uvrščamo med kulture zgodnjega izhoda s trga dela, a na odločanje o upokojitvi vplivajo številni, med seboj povezani dejavniki. Tako na ravni posameznika kot podjetij in politike ter kulture upokojevanja, povsod pa je še veliko prostora za izboljšave.

>>> VIR

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklad

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.