Vlada RS je na 35. redni seji dne 2.2.2023 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru RS. Predlog zakona je bil uvrščen na sejo Odbora za pravosodje, ki bo dne 5. aprila 2023. Cilj zakona je prilagoditev trenutno veljavne ureditve upravnega spora stališčem sodne prakse, povečanje učinkovitosti odločanja v upravnem sporu ter olajšano obvladovanje reševanja zadev v razumnem roku. V nadaljevanju navajamo nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog sprememb in dopolnitev Zakona o upravnem sporu.
Ena bistvenih sprememb je ureditev obveznosti izvedbe glavne obravnave. Sprememba sledi sodni praksi, ki sta jo sprejela Vrhovno sodišča in Ustavno sodišče. S tem se določajo izjeme, kdaj bo sodišče lahko odločilo brez glavne obravnave. Slednje bo možno, če med strankama dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni sporno in tudi kadar dejansko stanje je sporno, pri čemer le v zakonsko določenih primerih (npr. odloča le na podlagi listin in soglasje strank, da ni glavne obravnave ali je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo).
Pravilo senatnega sojenja kot primarna oblika odločanja v upravnem sporu se nadomešča s pravilom odločanja po sodniku posamezniku. Senatno sojenje bi bilo predvideno, če gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna, oziroma če tako določa drug zakon. Če so ti pogoji izpolnjeni, poda sodnik posameznik, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, po predlagani ureditvi predsedniku sodišča predlog, da se o zadevi odloča v senatu. O predlogu bi odločil predsednik sodišča s sklepom, zoper katerega stranke nimajo možnosti pritožbe.
Predlaga se možnost sodišča, da stranki odredi omejitev obsega in števila vlog ter ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določi dolžino povzetka. Predlagana ureditev ima namen skrajšanja in racionalizacije postopka ter spoštovanje načela koncentracije glavne obravnave.
Predvideva se tudi možnost sodišča, da stranki določi rok, v katerem sme poslati vlogo pred narokom. Če stranka v roku 15 dni ali izjemoma krajšem roku vloge ne pošlje, sodišče vloge ne upošteva. Sodišče sme stranki omejiti tudi čas podajanja navedb na naroku.
Na novo je izrecno določeno, da si morajo sodišče in stranke ves čas prizadevati za sklenitev poravnave. Pri tem je na novo določeno, da se mora pri odločitvi ali naj sklene poravnavo, presoditi tudi morebitne posledice, ki bi jih imela nesklenitev poravnave na javno korist in na trajanje nadaljnjega postopka.
Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov k priloženim zakonom. Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 3. aprila 2023 na naslov: pravnasluzba@gzs.si.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za finance je dne 31.8.2022 na portalu
E-demokracija objavilo osnutek Uredbe o dejavnostih neznatnega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma, ki jo Vlada RS izdaja na podlagi četrtega odstavka 14. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Uredba je trenutno v pripravi znotraj ministrstva, člani ZPN pa lahko na naslov zpn@gzs.si posredujete morebitne pripombe in komentarje v zvezi z besedilom osnutka, in sicer
najkasneje do 26.9.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na pristojno ministrstvo. Do 3. oktobra lahko morebitne komentarje oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija.
Več informacij na
povezavi>>
Ministrstvo za finance je dne 31.8.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah, ki ga minister za finance izda na podlagi šestega odstavka 75. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
Pravilnik je trenutno v pripravi znotraj ministrstva, člani ZPN pa lahko na naslov zpn@gzs.si posredujete morebitne pripombe in komentarje v zvezi z besedilom osnutka, in sicer najkasneje do 26.9.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na pristojno ministrstvo. Do 3. oktobra lahko morebitne komentarje oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija.
Več informacij na povezavi>>
NOVO - 24.02.2023
Vlada RS je Uredbo sprejela na 35. redni seji dne 2.2.2023, objavljena je bila v Uradnem listu RS, št. 15/23 z dne 6.2.2023, v veljavo pa je stopila 21.2.2023.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na portalu E-demokracija objavilo osnutek novega Zakona o tržni inšpekciji (ZTI-1), ki je v pripravi znotraj ministrstva. Cilj predloga je izboljšanje obstoječe ureditve, ki določa organizacijo, pristojnosti in naloge inšpektorata, pooblastila inšpektorjev, postopek nadzora ter inšpekcijske ukrepe.
Med drugim, 14. člen Predloga ZTI-1 predvideva spremembo, na podlagi katere bi imel inšpektor možnost opraviti navidezni nakup blaga ali storitev, po potrebi s skrivno identiteto in/ali v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Navidezni nakup blaga ali storitev bi se lahko opravil, če se na ta način ugotovijo znaki prekrška oziroma podatki o storilcu prekrška. Pooblastilo bi se lahko izvrševalo le, kadar ima dejanje inšpekcijskega zavezanca lahko znake prekrška.
9. člen Predloga ZTI-1 ureja varovanje tajnosti s katero se inšpektor seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega postopka. Namen ureditve je odprava različnih interpretacij določb ZIN, glede na specifične pristojnosti Tržnega inšpektorata. Drugi odstavek 9. člena naj bi po novem določal, da se ne šteje da je uslužbenec inšpektorata razkril vir prijave, če zavezanec iz okoliščin ali same vsebine inšpekcijskega nadzora lahko sklepa na vir prijave.
Člani ZPN lahko morebitne pripombe in komentarje na osnutek predloga posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko posredovali Pravni službi GZS, ki jih bo v imenu GZS posredovala na ministrstvo. S tem bomo lahko tudi na ZPN prispevali svoj delež k izboljšanju zakonskega besedila. Vaše morebitne pripombe in predloge pričakujemo najkasneje do 14. februarja 2023.
Več informacij na povezavi>>
Vlada RS je na 31. redni seji dne 12. 1. 2023 določila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in ga v sprejem posredovala Državnemu zboru RS, ki ga bo predvidoma obravnaval po nujnem postopku.
Namen je spremeniti in dopolniti obstoječi Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, saj je bila sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja in objavljena v Uradnem listu RS, št. 167/2022 z dne 30.12.2022, s katero je Vlada RS regulirala cene električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja. Zato je potrebno prilagoditi Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize tako, da ta podjetja niso upravičena do pomoči za gospodarstvo za električno energijo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize začas trajanja regulacije.
Člani ZPN lahko morebitne pripombe in komentarje na besedilo predloga posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer v najkrajšem možnem času, da jih bomo po potrebi zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 28.10.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki ga minister za infrastrukturo izdaja na podlagi 32. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20). Ministrstvo je osnutek hkrati posredovalo v medresorsko usklajevanje.
Člani ZPN lahko svoje pripombe in komentarje na besedilo osnutka Pravilnika posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 10.11.2022, da jih bomo lahko s strani ZPN posredovali na naslovno ministrstvo. Komentarje pa lahko, najkasneje do 12.11.2022, oddate tudi preko za to predvidenega obrazca na portalu E-demokracija.
NOVO - 24.01.2023
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 21.11.2022 na portalu
E-demokracija objavilo
osnutek Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije, ki je v pripravi znotraj ministrstva.
Vlada uredbo izda na podlagi tretjega odstavka 14. člena
Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) in z njo uredi način določitve in postopek izplačila primernega nadomestila zaradi povzročitve občutne škode, ki lahko nastane dobaviteljem električne energije zaradi uvedbe najvišje dovoljene maloprodajne cene električne energije skladno z
Uredbo o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, št. 95/22 in 98/22).
Člani ZPN lahko morebitne pripombe ali komentarje na osnutek uredbe posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 15.12.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na resorno ministrstvo.
NOVO - 05.01.2023
Ministrstvo za infrastrukturo je osnutek uredbe dne 22.12.2022 posrediovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo vlade za zakonodajo.
NOVO - 24.01.2023
Uredbo je Vlada RS izdala dne 12.1.2023, objavljena pa je bila v Uradnem listu RS, št. 4/23 z dne 13.1.2023.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 21.11.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Uredbe o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina, ki je v pripravi znotraj ministrstva.
Vlada uredbo izda na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) in z njo uredi način določitve in postopek izplačila primernega nadomestila zaradi povzročitve občutne škode, ki lahko nastane dobaviteljem zemeljskega plina zaradi uvedbe najvišje dovoljene maloprodajne cene zemeljskega plina skladno z Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema (Uradni list RS, št. 98/22 in 138/22).
Člani ZPN lahko morebitne pripombe ali komentarje na osnutek uredbe posredujete
na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 15.12.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na resorno ministrstvo.
NOVO - 05.01.2023
Ministrstvo za infrastrukturo je osnutek uredbe dne 22.12.2022 posredovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo vlade za zakonodajo.
NOVO - 24.01.2023
Uredbo je Vlada RS izdala dne 12.1.2023, objavljena pa je bila v Uradnem listu RS, št. 4/23 z dne 13.1.2023.
Več informacij na povezavi>>
Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 1. 9. 2022 določila besedilo Predloga zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS.
Ker se bo predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, lahko člani ZPN svoje pripombe in komentarje na besedilo predloga v najkrajšem možnem času posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko zbrali in po potrebi zagovarjali v zakonodajnem postopku.
Več informacij na povezavi>>
NOVO - 24.01.2023
Ministrstvo za infrastrukturo RS je dne 13.1.2023 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Zakona o dopolnitvah Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in ga posredovalo v nedresorsko obravnavo in na Službo Vlade za zakonodajo.
Člani ZPN nam lahko morebitne pripombe na besedilo osnutka posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo po potrebi zagovarjali v nadalnjih fazah zakonodajnega postopka.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za zdravje je dne 22.12.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je v pripravi znotraj ministrstva. Pravilnik minister za zdravje izda na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – UPB).
Predlog pravilnik določa:
• poklicne bolezni,
• dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni,
• pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni,
• postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.
Poklicne bolezni se določa za namen:
• ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
• prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec,
• spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi, kar izvaja država.
Če bo pravilnik sprejet, se bo z dnem začetka uporabe tega pravilnika prenehal uporabljati trenutno veljavni Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/03, 44/11 – ZVZD-1 in 96/12 – ZPIZ-2).
Člani ZPN lahko morebitne pripombe ali komentarje na besedilo osnutka oddate preko predvidenega obrazca na portalu E-demokracija, in sicer najkasneje do 22.1.2023 ali pa jih posredujete na naslov pravnasluzba@gzs.si ali zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 12.1.2023, da jih bomo na pristojno ministrstvo posredovali s strani GZS.
Več informacij na povezavi>>
Pravna služba GZS obvešča, da je bila v Uradnem listu RS, št. 167/2022 z dne 30.12.2022 objavljena Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja.
Uredba začne veljati dne 1.1.2023 in velja do 30. 6. 2023. Omejitev drobnoprodajne cene iz te uredbe velja tudi za pogodbe o dobavi, sklenjene v obdobju od 9. novembra 2022 do vključno 31. decembra 2022 za dobave v času veljavnosti te uredbe ( torej od 1.1.2023 do 30.6.2023).
- Uredba določa najvišjo drobnoprodajno ceno omejene količine električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v 2. členu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003.
- UPRAVIČENCI:
Do ukrepov so upravičeni končni odjemalci, kot določeni v 2. členu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES in niso upravičeni do ukrepov iz Uredbe o določitvi cen električne energije (UL RS, št. 95/22 in 98/22). Uredba se ne uporablja za končne odjemalce, ki imajo za leto 2023 sklenjene pogodbe o dobavi po cenah, ki so nižje od drobnoprodajnih cen, določenih po tej uredbi.
- NAJVIŠJA DROBNOPRODAJNA CENA ZA KOLIČINO ELEKTRIČNE ENERGIJE, KOT JO DOLOČA UREDBA:
– za višjo dnevno tarifno postavko 0,21700 EUR/kWh,
– za nižjo dnevno tarifno postavko 0,15550 EUR/kWh,
– za enotno tarifno postavko 0,19500 EUR/kWh.
Cena se določi na enoto proizvoda, ki je ena kilovatna ura, brez DDV. Dobavitelj končnemu odjemalcu za električno energijo, ki presega količino kot je določena v 4. členu te uredbe, ponudi in sklene pogodbo o dobavi po tržni ceni.
- KOLIČINA ELEKTRIČNE ENERGIJE KONČNEGA ODJEMALCA, KI MU JO DOBAVITELJ ELEKTRIČNE ENERGIJE PRODA PO CENI POD TOČKO 3:
Količina električne energije končnega odjemalca, ki mu jo dobavitelj električne energije proda po ceni iz prvega odstavka prejšnjega člena, znaša 90 odstotkov porabljene električne energije odjemalca za enako obdobje v letu 2021. Če na merilnem mestu v enakem obdobju leta 2021 ni bilo porabe, se upošteva 90 odstotkov povprečne porabe tega merilnega mesta v enakem obdobju v letih 2018, 2019 in 2020. Če gre za merilno mesto, ki je bilo priključeno šele v letu 2021 ali 2022, se za posamezen obračunski mesec v letu 2023 upošteva 90 odstotkov povprečne mesečne porabe v času, v katerem je bilo priključeno.
- OBVEZNOSTI DOBAVITELJA ELEKTRIČNE ENERGIJE:
Dobavitelj, ki od uveljavitve te uredbe dobavlja električno energijo končnim odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, ne sme prenehati z dejavnostjo dobave tem kategorijam odjemalcev. Dobavitelj mora končnim odjemalcem, ki nimajo sklenjene veljavne pogodbe o dobavi, na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz te uredbe. S tem končni odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.
V Uradnem listu RS, št. 157/2022 z dne 16.12.2022 je bila objavljena Uredba o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih (v nadaljevanju. Uredba), ki je bila izdana na podlagi šestega odstavka 93. člena novega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-2), ki je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu (26. oktober 2022) in se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi (26. januar 2023). Uredba začne veljati 26. januarja 2023.
Administrativni prestopek je dejanje, ki pomeni kršitev ZPomK-2 ali 101. člena ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter je bilo storjeno naklepno ali malomarno. Obstoj naklepa in malomarnosti se razlaga skladno s sodno prakso Sodišče EU. Uredba podrobneje določa postopek odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih, zaznambe vrstnega reda ter skrajšane in hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti. O odpustitvi in znižanju administrativne sankcije po tej uredbi odloča Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Agencija) v upravnem postopku.
Podjetju, udeleženemu v kartelu, se lahko administrativna sankcija odpusti ali zniža, če izpolnjujejo pogoje, določene v 93. členu ZPOmK-2 in v skladu z Uredbo pri Agenciji vloži izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcih, ki so priloženi Uredbi. Izjava zaradi prizanesljivosti se šteje za zaupni podatek. Agencija lahko razkrije podatke oziroma informacije in dokaze iz izjave zaradi prizanesljivosti samo podjetju, zoper katero se vodi postopek ugotavljanja kršitve, po izdaji povzetka relevantnih dejstev v upravnem postopku in v skladu s sedmim odstavkom 42. člena ZPOmK-2. Pri določanju stopnje znižanja administrativne sankcije, agencija upošteva čas predložitve informacij in dokazov agenciji, vrstni red izjav zaradi prizanesljivosti ter prispevek predloženih dokazov k ugotovitvi kršitve.
Ponovno bi opozorili na izjemno pomembne spremembe v novem ZPOmK-2, ki se nanašajo na uvedbo administrativnega sankcioniranja podjetij in podjetniških združenj (79. – 96. člen ZPomK-2), ki se nanaša na 5. člen ZPomK-2 in prepoveduje sklepe podjetniških združenj, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco.
Prepovedano je zlasti:
- neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje;
- omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe;
- določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
- za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe;
- razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.
Pravna služba GZS je v preteklem letu izdala poseben interni delovni pripomoček pri izvajanju sestankov v okviru združenj oziroma zbornic GZS, v katerem je podrobneje predstavljena prepoved omejevalnih sporazumov: Varstvo konkurence: Prepoved omejevalnih sporazumov.
Vlada RS je na 26. redni seji dne 1.12.2022 določila besedilo predloga Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS, ki ga bo obravnaval po nujnem postopku.
Glavni cilj predloga zakona je preprečiti, da bi se že tako visoke cene električne energije še rastle zaradi
povečanega povpraševanja po energentih za proizvodnjo elektrike in nekontrolirane rasti porabe
električne energije v obdobjih konične obremenitve, ki bi bila rezultat nadomeščanja ogrevanja z
zemeljskim plinom ali lesno biomaso ter zaradi omejitev pri oskrbi z zemeljskim plinom.
Namen ukrepov iz predloga zakona je zmanjšati porabo električne energije in povečati proizvodnjo
elektrike iz obnovljivih virov, tudi za samooskrbo, da se omeji uvozna odvisnost. Zagotavlja se regulacija
variabilnega dela cene toplote iz daljinskega ogrevanja,. Uvaja se omejitev tržnih prihodkov, ki jih
nekateri proizvajalci prejmejo od proizvodnje električne energije in jih lahko država ciljno prerazporedi
končnim odjemalcem električne energije, da se omogoči uporaba ukrepov državnega interveniranja pri
določanju cen za dobavo električne energije za gospodinjske odjemalce in mala in srednja podjetja ter
določiti pravila za obvezni začasni solidarnostni prispevek podjetij z dejavnostmi v sektorjih surove nafte,
zemeljskega plina, premoga in rafinerij, da bi prispevali k cenovni dostopnosti energije za gospodinjstva
in podjetja.
S predlogom zakona se ureja status zaščitenih odjemalcev za primere redukcij električne
energije, izjeme za javna naročila za čas veljavnosti interventnega zakona in pogoji za dobavitelje
električne energije in plina, ki so v času kriznih razmer prenehali dobavljati energijo na maloprodajnem
trgu, če želijo zopet vstopiti na ta trg.
Člani ZPN lahko pripombe in komentarje na besedilo predloga zakona posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo po potrebi lahko zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka. Ker bo Državni zbor RS zakon obravnaval po nujnem postopku, vaša stališča pričakujemo v najkrajšem možnem času.
Več informacij na povezavi>>
Vlada RS je na 46. dopisni seji dne 29.11.2022 izdala Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 147/22 z dne 29.11.2022, na 48. dopisni seji z dne 6.12.2022 pa je izdala še Uredbo o spremembi Uredbe o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 154/22 z dne 6.12.2022.
Prvotno je bilo z uredbo določeno, da se ta uporablja za pogodbe o dobavi električne energije poslovnim odjemalcem v letu 2023, sklenjene v obdobju od vključno 30. november 2022 do vključno 31. decembra 2022. Na podlagi spremembe pa se uredba uporablja »za pogodbe o dobavi električne energije poslovnim odjemalcem v letu 2023 in za posle, ki se sklepajo na podlagi obstoječih pogodb o dobavi, s katerimi pogodbeni stranki dogovorita celotne ali delne količine za dobave v letu 2023, sklenjene v obdobju od vključno dne uveljavitve te uredbe 30. november 2022 do vključno 31. decembra 2022.«. Sprememba uredbe je začela začela veljati dan po objavi v Uradnem listu, in sicer 7. decembra 2022 in velja do vključno 31. decembra 2022.
Neuradno prečiščeno besedilo uredbe je dostopno na
povezavi>>
Vlada RS je na 48. dopisni seji dne 6. 12. 2022 določila besedilo predloga Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (v nadaljevanju: Predlog zakona) in ga posredovala Državnemu zboru RS v zakonodajni postopek. Predlog zakona bo predvidoma obravnaval po nujnem postopku. Do dokončnega sprejetja zakona lahko v zakonodajnem postopku pride še do morebitnih sprememb ukrepov.
V nadaljevanju povzemamo glavne rešitve oziroma ukrepe za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize kot sledi.
UKREPI ZA POMOČ GOSPODARSTVU
1.
Predvidene so naslednje vrste pomoči za gospodarstvo in višine pomoči (4. in 6. člen):
enostavna pomoč za gospodarstvo (v višini 50 % upravičenih stroškov do skupne višine največ 2 milijona EUR),
osnovna posebna pomoč za podjetja (v višini 50 % upravičenih stroškov do skupne višine največ 4 milijone EUR),
posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti (v višini 40 % upravičenih stroškov do skupne višine največ 100 milijonov EUR),
posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja (v višini 65 % upravičenih stroškov do skupne višine največ 50 milijonov EUR),
posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih (v višini 80 % upravičenih stroškov do skupne višine največ 150 milijonov EUR).
2.
Upravičeno obdobje za dodelitev pomoči (5. člen) je od 1. januarja 2023 do vključno 31. decembra 2023. Za izračun upravičenih stroškov za posebne pomoči za gospodarstvo se lahko upošteva največ 70 % upravičenčeve porabe v istem obdobju v letu 2021.
-
Upravičenec, ki ima zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 eurov na MWh oziroma upravičenec, ki ima zakupljen zemeljski plin v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, in ne vključuje vračil davkov in dajatev, ni upravičen do:
o
osnovne posebne pomoči za podjetja,
o
posebne pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost,
o
posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja,
o
posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posameznih sektorjih.
-
Upravičencu je odobrena pomoč za gospodarstvo, v kolikor izračunana skupna višina pomoči presega 600 EUR.
3.
Enostavna pomoč za gospodarstvo (7. člen)
-
Upravičenec je upravičen do enostavne pomoči za gospodarstvo, če se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik referenčne cene za leto 2021.
-
Za električno energijo je referenčna cena na enoto za leto 2021 cena na enoto za električno energijo za leto 2021, ki jo je upravičenec v povprečju plačal v referenčnem obdobju od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev, vendar največ 62,26 eurov na MWh.
-
Za zemeljski plin je referenčna cena na enoto za leto 2021 cena na enoto zemeljskega plina za leto 2021, ki jo je upravičenec v povprečju plačal v referenčnem obdobju od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev, vendar največ 26,40 eurov na MWh.
-
Za tehnološko paro je referenčna cena na enoto za leto 2021 cena na enoto za tehnološko paro za leto 2021, ki jo je upravičenec v povprečju plačal v referenčnem obdobju od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 (v eurih/MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev.
4.
Osnovna posebna pomoč za podjetja (8. člen)
-
Upravičenec je upravičen do osnovne posebne pomoči za gospodarstvo, če se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021.
5.
Posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti (9. člen)
-
Upravičenec je upravičen do posebne pomoči zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, če:
o
se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021 in
o
se je njegov EBITDA brez pomoči v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 10 % v primerjavi z letom 2021.
-
Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 90 % njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.
-
Če je višina pomoči po tem členu, večja od 50 milijonov EUR, mora upravičenec predložiti načrt, kako bo zmanjšal ogljični odtis svoje porabe energije ali kako bo izvajal zahteve v zvezi z varstvom okolja.
6.
Posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja (10. člen)
-
Upravičenec je upravičen do posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja, če:
o
je energetsko intenzivno podjetje (kot določa peta alineja 2. člena Predloga zakona),
o
se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021 in
o
se je njegov EBITDA, brez pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021 ali je negativen.
-
Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 % njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.
7.
Posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev (11. člen)
-
Upravičenec je upravičen do posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev, če:
o
je energetsko intenzivno podjetje (kot določa peta alineja 2. člena),
o
se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021,
o
se je njegov EBITDA, brez pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021 ali je negativen in
o
deluje v enem od sektorjev z oznako NACE ali podsektorjih, ki jih določa prvi odstavek 11. člena.
-
Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 % njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje iz posebnih sektorjev lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.
8.
Postopek za dodelitev pomoči za gospodarstvo (12. člen)
-
Upravičenec uveljavlja pomoč za gospodarstvo s posredovanjem elektronske vloge preko aplikacije na Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT).
-
Upravičenec odda vlogo za dodelitev pomoči za gospodarstvo za celotno upravičeno obdobje do 28. februarja 2023 do 12.00 ure na pristojni organ.
-
V vlogi upravičenec določi vrsto pomoči za gospodarstvo, za katero uveljavlja pomoč, navede podatek o ocenjeni višini pomoči za celotno upravičeno obdobje, ki je izračunana s pomočjo kalkulatorja, ki se objavi na spletni strani pristojnega organa.
-
Glede na vrsto pomoči, za katero zaprosi podjetje, je potrebno vlogi priložiti še izjave (4., 5. in 6. odstavek 12. člen).
-
Upravičenec do pomoči za gospodarstvo iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 4. člena do 31. marca 2024 priloži v aplikacijo dokazilo o znižanju oziroma negativnem EBITDA na podlagi oddanih računovodskih izkazov. V primeru, da se v postopku revizije ugotovijo odstopanja, se najkasneje do 30. septembra 2024 opravi poračun.
-
Upravičenec, ki po določbah tega zakona uveljavlja pomoč za gospodarstvo iz 9., 10. ali 11. člena Predloga zakona v skupni višini višji od 4 milijonov eurov, mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Pristojni organ o upravičencih iz prejšnjega stavka obvesti ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ki upravičenca pozove k predložitvi dokazil in pripravi mnenje na podlagi naslednjih meril:
o
pomen podjetja in njegove dejavnosti za širši gospodarski in socialni razvoj regije ali države,
o
vpliv podjetja na izvoz in ustvarjeno dodano vrednost,
o
pomena podjetja na širši evropski industrijski ekosistem ter vpetost v globalne verige vrednosti,
o
prizadetost podjetja glede na izpostavljenost stroškom energentov.
-
Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, o soglasju odloči najkasneje v 30 dneh. O odločitvi Vlade Republike Slovenije glede izpolnjevanja pogojev, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, obvesti pristojni organ. Če Vlada Republike Slovenije ne da soglasja v roku iz prejšnjega odstavka, je upravičenec upravičen do pomoči v višini 4 milijone eurov.
9.
Izplačilo pomoči in zagotavljanje sredstev (14. člen)
-
Izplačila se izvedejo v višini 80 % višine pomoči za posamezno izplačilo. Upravičenec je upravičen za vsak mesec upravičenega obdobja do ene dvanajstine ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja. Prvo izplačilo se izvede do vključno 31. marca 2023 za obdobje od januarja 2023 do marca 2023, naslednja izplačila za obdobje od aprila 2023 do decembra 2023 pa se izvedejo mesečno do 30. v mesecu za tekoči mesec. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek iz šestega odstavka 16. člena Predloga zakona.
-
Do 28. februarja 2024 se upravičencem izplačajo tudi zadržana sredstva v višini 20 % višine pomoči oz. razlika do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec skladno s šestim odstavkom 16. člena, vendar največ do ocenjene višine pomoči za celotno upravičeno obdobje iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
-
Če skupni znesek pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev iz predloženih vlog presega 850 milijonov eurov, se višina pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev sorazmerno zniža do skupne višine 850 milijonov eurov.
10.
Nadzor in vračilo pomoči (16. člen)
-
Pristojni organ ima za namene izvajanja nadzora pravico neposredno od upravičenca pridobivati dokazila, pojasnila in druge listine z namenom ugotovitve dejanske upravičenosti do pomoči v skladu s tem zakonom.
-
Pristojni organ za namen izvajanja nadzora predpiše vrsto in obliko podatkov ter način elektronske izmenjave podatkov s subjekti, ki so dolžni omenjene podatke zagotoviti pristojnemu organu, da pridobi in preveri podatke o dobavljenih količinah in cenah energentov na enoto za posameznega upravičenca.
-
Rok za posredovanje podatkov pristojnemu organu je:
o
do vključno 31. julija 2023 za obdobje od 1. januarja 2023 do vključno 30. junija 2023 in
o
do vključno 31. januarja 2024 za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023.
-
V primeru, da pristojni organ v postopku preverjana ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oz. izplačana neupravičeno oz., če prejme obvestilo upravičenca iz prejšnjega odstavka, oz. v postopku naknadne kontrole pogojev za dodelitev pomoči za gospodarstvo ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oziroma izplačana neupravičeno, pristojni organ izda odločbo in naloži upravičencu, da vrne znesek neupravičeno prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
-
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po Predlogu zakona, mora v primeru, da je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oz. za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.
11.
Načelo sorazmernosti (17. člen)
-
Upravičencu, ki mu je bilo v letu 2021 z odlokom Vlade Republike Slovenije prepovedano ponujanje blaga in storitev zaradi posledic epidemije COVID-19, se lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje upravičenec z izjavo.
12.
Omejitve v zvezi s predprodajo energentov (19. člen)
-
Upravičenec, ki proda viške energentov, ne more uveljavljati pomoči za energente, ki jih je prodal.
-
Upravičenec mora obvestiti pristojni organ o vsaki prodaji viškov energenta, kar vključuje podatke o kupcu, prodani količini in ceni na enoto energenta.
UKREPI ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST
13.
Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa delavcem
-
Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
-
Pravico do delnega povračila nadomestila plače iz tega podpoglavja lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo, ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena Predloga zakona ter po lastni oceni najmanj 30 % delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
-
Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023.
-
Vlada Republike Slovenije lahko ta ukrep s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca.
Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače, mora v primeru, da je od 1. januarja 2023 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost v poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 ali za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe.
Višina delnega povračila nadomestila plače iz prvega odstavka 22. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Delno povračilo nadomestila plače pa ne sme biti višje od bruto povprečne plače v RS za mesec oktober 2022.
14.
Začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
-
Delodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023 napoti delavca na začasno čakanje na delo za največ 30 delovnih dni.
-
V primeru čakanja na delo nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v RS. Višina delnega povračila nadomestila plače pa sicer znaša 80 % nadomestila plače in je omejena na z višino povprečne bruto mesečne plače za mesec oktober 2022 v RS.
-
pri čakanju je pogoj vlaganja prejetih sredstev v zeleni prehod določen na: 50 % sredstev v 30 mesecih.
Morebnitne pripombe ali komentarje na besedilo predloga zakona lahko člani ZPN posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer v najkrajšem možnem času, da jih bomo po potrebi zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij na povezavi>>
V fazi priprav in medresorskega usklajevanja je besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: Predlog ZFPPIPP). Namen sprememb in dopolnitev je uskladitev z odločitvami Ustavnega sodišča Republike Slovenije in prenesti Direktivo EU o prestrukturiranju in insolventnosti v slovenski pravni red. Spodaj navajamo nekatere predvidene novosti.
Grozeča insolventnost (t. j. položaj, ko je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen). Gre za nov institut, ki že v času pred nastopom insolventnosti vzpostavlja določene obveznosti in zaveze. Vzpostavila bi se obveznost poslovodstva, da v primeru nastopa grozeče insolventnosti:
- se izogiba ravnanjem, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani;
- pri svojih odločitvah upoštevati interese upnikov, lastnikov kapitala in drugih deležnikov;
- se izogiba ravnanjem, s katerimi ogroža ali zmanjšuje premoženje družbe ali kako drugače ogroža sposobnost preživetja družbe.
Dopolnjuje se 30. člen ZFPPIPP. Predlaga se nov tretji odstavek, ki bi določil, da morajo revizor, računovodja oziroma oseba, ki za podjetje opravlja storitve povezane s poslovanjem ali pregledom poslovanja družbe, poslovodstvo pisno opozoriti, če ugotovi nastanek položaja grozeče insolventnosti ali insolventnosti.
Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti (75. člen Predloga ZFPPIPP). V primeru grozeče insolventnosti, predvideva 4. člen Predloga ZFPPIPP uporabo sedaj že uveljavljenega postopka preventivnega prestrukturiranja. Hkrati uveljavlja nov dodaten postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Namenjen bi bil prestrukturiranju finančnih in nefinančnih terjatev. Začel bi se na predlog dolžnika ali osebno odgovornega družbenika.
Ključne pogodbe dolžnika (11. člen Predloga ZFPPIPP). Predlaga se nov 24. c člen, ki bi uvedel nov institut - ključne pogodbe dolžnika (t. j. vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katero izvajanje je potrebno za nemoteno poslovanje dolžnika). Primeroma so navedene pogodbe za dobavo elektrike, vode, telekomunikacijske storitve in dobav, katerih ustavitev bi ustavila dolžnikovo dejavnost. Predlaga prepoved, da se zaradi začetka postopkov insolventnosti ali grozeče insolventnosti ali postopka prisilne poravnave, zadrži, odpove izvajanje pogodbe ali spremeniti pogodbo v škodo dolžnika, razen če dolžnik ni plačal dolgov, ki so nastali po začetku takšnega postopka. Pogodbena določila, ki bi to določala, bi bila nična.
Predlaga se nov 40. a člen, ki bi prepovedal izplačilo dobička in vračil vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi. Prepoved velja dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. V tem primeru družba ne bi smela opraviti izplačila dobička, rednega zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom družbenikom oz. vračila naknadnih vplačil družbenikom, vračila posojil družbenikom ali poplačila drugih tovrstnih terjatev v korist družbenikov.
Postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo (68. in 69. člen Predloga ZFPPIPP). Gre za spremembe trenutnega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki se hkrati tudi preimenuje v postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Postopek bi bilo dovoljeno voditi nad:
- gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbein
- podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1 ali merilom iz prve in druge alineje tretjega odstavka 55. člena ZGD-1.
Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje konkretnih predlogov k priloženim zakonom.
Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 16. decembra 2022 na naslov: pravnasluzba@gzs.si ali zpn@gzs.si. Zbrane pripombe bomo posredovali na pristojno ministrstvo.
Ministrstvo za javno upravo je na portalu E-demokracija dne 13.7.2022 objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju.
Sprememba ZJN-3D se nanaša primarno na odpravo ugotovljene protiustavnosti 75. člena veljavnega Zakona o javnem naročanju, in sicer v delih, ki se nanašajo na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom. Obenem predlog vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na povečanje transparentnosti in konkurenčnosti.
Ker je predlog v javni obravnavi, se lahko posredujejo tudi dodatni predlogi in pripombe k veljavnemu Zakonu o javnem naročanju. Vaše morebitne pripombe in predloge k osnutku ZJN-3D lahko posredujete najkasneje do 5. septembra 2022 na naslov: pravnasluzba@gzs.si ali zpn@gzs.si.
Več informacij 👇
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=14394
NOVO - 25.11.2022
Ministrstvo za javno upravo je dopolnjen osnutek zakona posredovalo v vladni postopek.
Ministrstvo za finance RS je dne 3.10.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je v pripravi znotraj ministrstva. Cilj sprememb je uskladitev s pravnim redom EU, predvsem z Direktivo 2015/849 in Direktivo 2018/843 ter uskladitev z mnenjem Informacijskega pooblaščenca.
Predlog vsebuje spremembo petega odstavka 51. člena (dostop do podatkov o dejanskih lastnikih). Predlaga se spremembe, da upravljalec registra informacij o dostopu s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena, ne razkrije do zavrženja ovadbe ali vložitve zahtevka za preiskavo ali obtožnega akta, v primeru predkazenskega in kazenskega postopka. V drugih primerih se predlaga prepoved razkritja, če obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti postopkov, ki so v izvajanju ali bodo osnova za nadaljnje postopke. Predlaga se tudi spremembe 75. člena (obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in nakazil v države z visokim tveganjem ter roki), ki bi drugače uredila pogoje izjem od obveznega poročanja zavezancev. Poleg tega se predlaga sprememba 90. člena (posebnosti v zvezi z odvetniki, odvetniškimi družbami in notarji), ki bi uvedla poročanje Odvetniški zbornici ali Notarski zbornic s strani odvetnikov, odvetniških družb in notarjev v primerih, če stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma (trenutna ureditev določa poročanje Uradu za preprečevanje pranja denarja).
Člani ZPN lahko morebitne pripombe in komentarje na osnutek zakonskega besedila posredujete na e-naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 13.10.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na pristojno ministrstvo. Komentarje pa lahko, najkasneje do 18.10.2022, oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija.
Več informacij na povezavi>>
NOVO - 02.11.2022
Vlada RS je končno besedilo predloga zakona določila na 38. dopisni seji dne 20. oktobra 2022 in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru RS, ki ga bo obravnaval po nujnem postopku.
Člani ZPN nam lahko morebitne pripombe in komentarje na besedilo predloga v čim krajšem času posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo po potrebi zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za finance je dne 1.8.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Zakona spremembah in o dopolnitvah Zakona o dohodnini, s čimer je začelo javno obravnavo predloga zakona.
Po navedbah predlagateljev se s predlogom zakona izvršuje sklenjena koalicijska pogodba, s katero je za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti predviden ukrep razveljavitve določb ZDoh-2Z z učinkom od 01. 01. 2023, z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, za katero se predlaga, da ostane na višini v letu 2022. Cilj zakona naj bi bil tudi preoblikovati vsebine, ki bi lahko, če ostanejo nespremenjene, povzročile težave pri izvajanju zakona.
Med poglavitnimi rešitvami je za člane ZPN pomemben predvsem načrtovani dvig stopnje dohodnine
od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 15 % na 25 %.
Člani ZPN lahko pripombe in komentarje na predlog zakona posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 16.08.2022, da jih bomo lahko zbrali in v imenu ZPN naslovili na pristojno ministrstvo v okviru javne obravnave predloga zakona. Pripombe in komentarje pa lahko oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija, in sicer najkasneje do 19.8.2022.
Več informacij na povezavi>>
NOVO - 03.10.2022
Vlada Republike Slovenije je besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini določila na 31. dopisni seji dne 26. 9. 2022 in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS.
Ker bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po nujnem postopku, člane ZPN pozivamo, da nam morebitne pripombe in predloge v zvezi z besedilom zakona na naslov zpn@gzs.si posredujejo čim prej, da jih bomo lahko po potrebi zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka v državnem zboru.
Več informacij na
povezavi>>
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je dne 24. maja 2021 na portalu E-demokracija
objavilo osnutek Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).
Poglavitne zakonodajne spremembe glede na veljavni ZVPot in ZVPNPP se nanašajo na prenos Direktive 2019/771/EU, Direktive 2019/770/EU in Direktive 2019/2161/EU v slovenski pravni red.
Prenos Direktive 2019/771/EU
-
Določa se, da se prodaja blaga z digitalnimi elementi obravnava po določbah, ki veljajo za prodajno pogodbo.
-
Uvaja se hierarhija jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga (1. stopnja: brezplačno popravilo ali zamenjava blaga; 2. stopnja: znižanje kupnine ali odstop od pogodbe).
-
Ob tem se uvaja tudi pravica do zavrnitve – pravica potrošnika, da kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopi od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga.
-
Kot razumni rok za popravilo oziroma zamenjavo je določen rok 30 dni.
-
Obdobje obrnjenega dokaznega bremena (obdobje, v katerem mora prodajalec dokazati, da napaka na blagu ni obstajala že v času dobave blaga), je na prodajalcu prvo leto od dobave blaga.
-
Uvaja se regresna pravica – zahtevek prodajalca, ki izpolni zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi.
-
Urejajo se določeni vidiki tržne garancije, pri čemer se določa, da mora biti le ta izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije.
Prenos Direktive 2019/770/EU
-
Na novo se urejajo pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, in sicer se ureja izpolnitev pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter sprememba digitalne vsebine ali digitalne storitve.
-
Kot zahteva za skladnost digitalne vsebine in digitalne storitve se določa tudi obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami.
-
Določa se, da je kupnina lahko tudi digitalna oblika vrednosti in osebni podatki potrošnika.
Prenos Direktive 2019/2161/EU
-
Določa se obveznost spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o parametrih za razvrstitev ponudb in informacije, ali se v konkretnem primeru preko spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.
-
Določa se obveznost podjetja, da potrošniku poda informacijo o prilagoditvi cene na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev (npr. prilagoditev cene na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov).
-
Prepove se skrito oglaševanje (npr. dolžnost platforme, da razkrije, da je višja razvrstitev izdelka posledica plačila prodajalca platformi).
-
Prepove se lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov.
-
Prepove se preprodaja vstopnic, ki so jih podjetja pridobila kljub tehničnim omejitvam prodajalca.
-
Uvaja se možnost individualnih pravnih sredstev za potrošnika v primeru nepoštene poslovne prakse – odstop od pogodbe in odškodnina za potrošnika.
-
Prepove se t.i. dvojna kakovost blaga, pri čemer je dovoljena različna kakovost blaga, prepovedano pa je različno blago enako označiti.
-
Določa se obveznost za podjetja, da pri ponujanju popustov označijo prejšnjo najnižjo ceno v obdobju zadnjih 30 dni in znižano ceno.
-
Rok za odstop potrošnika od pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov podjetja na domu ali izletov za promocijo blaga, se z namenom varstva ranljivih skupin iz 14 dni podaljša na 30 dni.
-
Odpravljajo se nesorazmerna bremena za podjetja, in sicer se podjetjem omogoča več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki.
-
Usklajuje se merila za odmero globe, da bodo v vseh državah članicah EU le te učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne.
-
Pri čezmejnih kršitvah se določa globa v višini do 4% odstotke letnega prometa podjetja.
Druge poglavitne rešitve
-
Ohranja se enoletna obvezna garancija proizvajalca za t.i. tehnično blago, ki potrošniku in podjetju omogoča, da pri proizvajalcu uveljavljata brezplačno odpravo napake na blagu.
-
Za t.i. tehnično blago se ohranja obveznost proizvajalca, da zagotavlja poprodajne storitve proti plačilu še tri leta po izteku obvezne garancije.
-
Izrecno se določa, da se nepoštenost pogodbenih pogojev se presoja tudi v zvezi z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe in v zvezi z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago, četudi so pogoji v jasnem in razumljivem jeziku;
Morebitne pripombe oz. predloge pošljite do torka, 8. junija 2021 na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko na GZS zbrali in posredovali pristojnemu ministrstvu.
Dopolnjeno 21.6.2021:
Predlog zakona je bil dne 4.6.2021 posredovan v medresorsko usklajevanje. Pripombe in komentarje lahko preko portala E-demokracija podate do 24.6.2021.
NOVO - 07.07.2022
Predlog zakona je bil dne 5.7.2022 obravnavan na delovnih telesih Vlade RS. Pričakuje se torej njegovo posredovanje v zakonodajni postopek.
Več informacij👇
Povezava>>
NOVO - 15.07.2022
Vlada RS je besedilo predloga zakona določila na 7. redni seji dne 8.7.2022 in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS, ki bo predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.
Člane ZPN pozivamo, da predloga zakona preučite in nam morebitne pripombe in komentarje posredujete najkasneje do 5. avgusta na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko po potrebi izpostavili v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij👇
Povezava>>
NOVO - 03.10.2022
Državni zbor RS je
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) sprejel na 2. redni seji dne 29.9.2022. Spremembe se nanašajo na prenos Direktive 2019/771/EU, Direktive 2019/770/EU in Direktive 2019/2161/EU v slovenski pravni red. Med drugim se ureja pravni okvir za poslovanje v digitalnem okolju in pogodba o dobavi digitalne vsebine ali digitalnih storitev. Določajo se tudi jamčevalni zahtevki potrošnika proti prodajalcu v primeru neskladnosti blaga in možnost zahtevati od prodajalca vzpostavitev skladnosti blaga v roku 30 dni od obvestila o neskladnosti. Dodatno je urejeno, da se nepoštenost pogodbenih pogojev presoja tudi v zvezi z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe ter v zvezi z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago, četudi so pogoji v jasnem in razumljivem jeziku.
Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi.
V Uradnem listu Republike Slovenije objavljeni trije podzakonski akti, sprejeti na podlagi novega Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1). ZVPot-1 se začne uporabljati 26. januarja 2023. Gre za spremembe obstoječih podzakonskih predpisov, ki trenutno veljajo na podlagi ZVPot.
-
Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje. Pravilnik je izdan na podlagi 94. in 95. člena ZVPot-1 in določa blago za katero mora biti izdana garancija za brezhibno delovanje. V pravilniku je kot že do sedaj, navedeno blago, za katerega mora biti izdana obvezna garancija (proizvodi za gospodinjsko rabo, proizvodi avtomobilske industrije, stroji in naprave za kmetijstvo, proizvodi IT tehnologije, športna oprema in rekviziti, proizvodi s področja radiokomunikacij, avdio in video tehnike, elektro-medicinski pripomočki, čistilne naprave, male kurilne naprave). Garancijski rok začne teči z dnem izročitve blaga potrošniku in garancija se izda za obdobje najmanj enega leta. Pravilnik se ne uporablja za rabljeno blago. To je razlika od sedaj veljavnega Pravilnik, ki je določal uporabo garancije za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca za določeno rabljeno blago.
Pravilnik začne veljati 26. januarja 2023.
-
Pravilnik o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov (spletna prodaja). Pravilnik je izdan na podlagi 130. člena ZVPot-1. Določa vsebino in obliko obrazca, s katerim podjetje potrošnikom zagotovi informacije v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe. Določa tudi vsebino in obliko obrazca za odstopno izjavo, s katero lahko potrošnik odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov.
Pravilnik začne veljati 26. januarja 2023.
-
Pravilnik o uporabi jezikov narodnih skupnosti v procesih poslovanja podjetij s potrošniki na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Pravilnik se izdaja na podlagi 7. člena ZVPot-1. Določa procese poslovanja podjetij, glede prodaje blaga in storitev, pri katerih mora podjetje na območjih, kjer avtohtono živita italijanska in madžarska narodna skupnost, s potrošniki uporabljati poleg slovenskega tudi jezik narodne skupnosti. S tem mora uporabljati slovenski jezik in jezik narodne skupnosti:
- pri podajanju osnovnih informacij glede značilnosti, prodajnih pogojev, namembnosti, sestave in uporabe blaga ali storitve;
- v cenikih, če so predpisani s posebnim zakonom;
- v obvestilih o obratovalnih časih.
Pravilnik začne veljati 26. januarja 2023.
Glede na to, da novi ZVPot-1 predvideva še več novih podzakonskih predpisov oziroma spremembe obstoječih, vas bomo v prihodnje še dodatno seznanjali z njihovim sprejemom.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 21.09.2022 na portalu E-demokracija objavilo Vabilo k sodelovanju v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah.
Skladno z zavezo in vizijo Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pričelo s pripravo sistemskega zakona. Ta bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji.
Da bo zakon res vseobsegajoč, v proces priprave vabijo vse zainteresirane deležnike. Pripombe in predloge glede potencialnih vsebin podnebnega zakona lahko posredujete na e-naslov gp.mop@gov.si in sicer najkasneje do petka, 21. oktobra 2022 do 16.00. Člani ZPN pa lahko predloge posredujete tudi na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 14.10.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali pristojnemu ministrstvu.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 15.9.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o merilih za določitev komunalno opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča, ki ga Minister za okolje in prostor izda na podlagi petega odstavka 159. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21). Ministrstvo je osnutek pravilnika hkrati posredovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo Vlade za zakonodajo.
Člani ZPN lahko pripombe in komentarje posredujete na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 10.10.2022, da jih bomo lahko zbrali in s strani ZPN posredovali na pristojno ministrstvo. Komentarje pa lahko do 15.10.2022 oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija.
Več informacij na povezavi>>
Ministrstvo za infrastrukturo je 8.6.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini, ki je v pripravi znotraj ministrstva.
Po navedbah pripravljavcev je Zakon o oskrbi s plini nujno spremeniti in dopolniti zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina, kakor tudi zaradi skorajšnjega sprejetja nove evropske plinske uredbe o skladiščenju plina.
S predlogom zakona želijo na ministrstvu urediti tudi problematiko odjema plina za skupne kurilnice večstanovanjskih stavb.
Člane pozivamo, da osnutek natančno preučijo in nam pripombe nanj sporočijo najkasneje do 17.6.2022, in sicer na naslov zpn@gzs.si, da bomo lahko skupne pripombe in komentarje na ministrstvo posredovali v predvidenem roku, torej do 23.6.2022. V enakem roku lahko svoje pripombe posredujete tudi neposredno ministrstvu in sicer preko obrazca, ki je objavljen na portalu E-demokracija.
NOVO - 23.06.2022
S strani Združenja upravnikov nepremičnin smo v okviru javne obravnave na pristojno ministrstvo naslovili pripombe na osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Glede na ugotovitve in pomembnost vprašanja bomo v nadaljnjem postopku obravnave zakonskega predloga tudi aktivno sodelovali.
NOVO - 02.09.2022
Vlada RS je na 13. redni seji dne 1. septembra 2022 določila
besedilo predloga zakona in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS, kjer se bo predvidoma sprejemal po nujnem postopku.
Člane ZPN prosimo, da besedilo predloga preučite in nam morebitne pripombe in komentarje v najkrajšem možnem času posredujete na zpn@gzs.si, da jih bomo lahko zbrali in posredovali na pristojno delovno telo Državnega zbora ter jih nato zagovarjali v okviru zakonodajnega postopka. Ker se bo zakon sprejemal po nujnem postopku, so roki za naš odziv in sodelovanje zelo kratki.
Več informacij na
povezavi>>
Obveščamo vas, da so na Ministrstvu za pravosodje pristopili k pripravi gradiv za spremembe in dopolnitve Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1). Bistveni cilj spremembe je uskladitev prave ureditve sodnega registra s pravili EU in zagotoviti hitrejšo izvedbo novih vpisov in sprememb v register.
Predlog vsebuje naslednje spremembe:
- Spletna ustanovitev družb in podružnic tujih družb ter vpis njihovih sprememb. Ustanovitev gospodarskih družb bi se omogočila brez strankinega fizičnega pristopa do notarja ali točke SPOT. Potrebne listine bo notar lahko sestavil in overil preko varne avdio-video povezave s stranko, ter na podlagi teh v imenu stranke sestavil in vložil predlog za vpis v sodni register ter priložil sestavljene in overjene listine.
- Razbremenitev strank obveščanja registrskih sodišč o spremembah. Zastopniki podružnic tujih podjetij v Sloveniji bojo razbremenjeni obveščanja registrskih sodišč o nekaterih spremembah, v zvezi s tujim podjetjem v državi njegovega sedeža. Registrska sodišča držav članic se bodo lahko medsebojno obveščala o pravno pomembnih spremembah v registrih.
- Večja transparentnost in ažurnost podatkov. Vzpostavljena bo izmenjava podatkov med poslovnimi registri držav članic. S tem vpis sprememb ne bo odvisen samo od vložitve predloga za vpis sprememb s strani gospodarskih družb.
Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov k priloženim zakonom.
Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 25. avgusta 2022 na naslov: pravnasluzba@gzs.si.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 14.03.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Uredbe o razvrščanju objektov, ki jo Vlada RS sprejema na podlagi Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21). Uredba, določa klasifikacijo vrst objektov CCSI in podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov ter merila za vzdrževanje objekta in manjšo rekonstrukcijo.
Pripombe in komentarje lahko najkasneje do 14.4.2022 oddate preko obrazca na portalu E-demokracija ali pa jih, najkasneje do 12.04.2022 posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo na Ministrstvo za okolje in prostor posredovali s strani ZPN.
NOVO - 08.06.2022
Predlog uredbe je bil 1. junija posredovan v medresorsko usklajevanje in na Službo vlade za zakonodajo.
Ministrstvo za pravosodje je dne 30.4.2021 v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je objavljen na portalu E-demokracija.
Po navedbah predlagatelja je predlog zakona pripravljen kot del novega razvoja zagotavljanja sistema in pravic s področja varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. Po letu 2004, ko je bil sprejet do sedaj že tretji slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) , je namreč zaradi izjemnega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) prišlo do bistvenega povečanja v količini in tudi kakovosti obdelave osebnih podatkov, prav tako pa do znatnega razvoja sodne prakse in nadzorov glede varstva osebnih podatkov, povečala se je pa tudi splošna občutljivost javnosti glede informacijske zasebnosti. Osebni podatki so tako postali vedno bolj dostopni najprej državi in njenim organom, nato pa tudi zasebnemu sektorju, javnosti, ter posameznikom in posameznicam. Obdelava osebnih podatkov je postala del velike večine poslovnih procesov. Izvajati so se začele vedno bolj sistemske povezave med zbirkami osebnih podatkov. S tem so se tveganja zlorabe osebnih podatkov, kot so nepooblaščeni dostopi, množična razkritja, ter profiliranje posameznikov, močno povečala.
Morebitne pripombe lahko oddate preko portala E-demokracija ali jih najkasneje do 24.5.2021 posredujete na zpn@gzs, da jih bomo lahko zbrali in posredovali predlagatelju.
Predlog zakona je Ministrstvo za pravosodje dne 30.05.2021 posredovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo Vlade za zakonodajo.
NOVO - 04.08.2022
Besedilo predloga zakona je Vlada RS določila na 8. redni seji dne 14. 7. 2022 in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS.
Člani ZPN nam morebitne pripombe in komentarje na besedilo predloga zakona čim prej posredujte na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko po potrebi izpostavili v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij na povezavi>>
Na Ministrstvu za pravosodje so pristopili k pripravi gradiv za spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč z odločbo št. U-I-189/21 z dne 26. 5. 2022 ugotovilo neskladje z Ustavo tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor se nanaša na izvršbo na premičnine, z odločbo št. U-I-179/21 z dne 26. 5. 2022 pa je Ustavno sodišče razveljavilo drugi stavek tretjega odstavka 169. člena ZIZ.
Z namenom, da se v pripravo gradiva že v zgodnji fazi vključi tudi stališče članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov za spremembe ZIZ in sicer tako v zvezi z obema zgoraj navedenima odločbama Ustavnega sodišča, kot tudi v zvezi z izboljšanjem varnosti izvršiteljev pri opravi neposrednih dejanj izvršbe, kot tudi na drugih področjih izvršbe in zavarovanja, za katere ocenjujete, da so spremembe ureditve potrebne. Vaše predloge pričakujemo do ponedeljka 22. avgusta 2022 na e-naslov: pravnasluzba@gzs.si. Člani ZPN lahko pripombe posredujete tudi na naslov zpn@gzs.si in jih bomo nato posredovali v Pravno službo GZS in resornemu ministrstvu.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 1.7.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Uredbe o gradbiščih, ki jo Vlada Republike Slovenije izdaja na podlagi sedmega odstavka 4. člena in šestega odstavka 78. člena Gradbenega zakona ter tretjega odstavka 21. člena in šestega odstavka 24. člena Zakona o varstvu okolja in je trenutno v pripravi znotraj ministrstva.
Člane ZPN vabimo, da osnutek preučijo in nam morebitne pripombe ali komentarje posredujejo na e-naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do 25. julija, da jih bomo lahko s strani ZPN posredovali na ministrstvo. Komentarje in pripombe pa lahko oddate tudi preko obrazca na portalu E-demokracija, in sicer najkasneje do 1.8.2022.
Več informacij👇
Povezava>>
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 24.2.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o začasnih objektih, ki ga na podlagi 4. člena Gradbenega zakona izdaja minister za okolje in prostor.
Pripombe in predloge na vsebino osnutka lahko oddate preko portala E-demokracija, in sicer najkasneje do 30.3.2022, ali pa jih do 23.3.2022 posredujete na naslov zpn@gzs.si, tako da jih bomo na ministrstvo posredovali s strani ZPN.
NOVO-18.05.2022
Ministrstvo je dne 09.05.2022 osnutek Pravilnika posredovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo vlade za zakonodajo.
NOVO - 08.06.2022
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 23.07.2021 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki ga minister za okolje in prostor izda na podlagi 24. člena Gradbenega zakona.
Podrobnejše informacije so dostopne na portalu E-demokracija, kjer lahko do 15.09.2021 oddate tudi komentarje in pripombe. Te lahko najkasneje do 01.09.2021 posredujete tudi na e-naslov zpn@gzs.si, da jih bomo na naslovno ministrstvo posredovali s strani ZPN.
NOVO - 28.03.2022
Ministrstvo za okolje in prostor je dopolnjen osnutek pravilnika dne 25.03.2022 posredovalo v medresorsko usklajevanje in na Službo vlade za zakonodajo. Skladno s tem lahko pričakujemo, da bo pravilnik v kratkem sprejet.
Več informacij>>
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 3.5.2022 na portalu E-demokracija objavilo predlog Uredbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo, ki jo Vlada RS izdaja na podlagi sedmega odstavka 106. člena Gradbenega zakona.
Morebitne pripombe ali komentarje lahko preko obrazca na portalu E-demokracija oddate najkasneje do 3. junija 2022, člani ZPN pa jih lahko, najkasneje do 1. junija 2022, posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko na ministrstvo posredovali v imenu ZPN.
Več informacij>>
Pravna služba GZS obvešča, da je bil dne 25.4.2022 v Državni zbor RS vložen Predlog Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (v nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je vložilo 5000 volivk in volivcev ter ga prilagamo. Predlog zakona predvideva tudi določene zakonodajne rešitve oziroma spremembe zakonov, ki se nanašajo na gospodarstvo, zato v nadaljevanju povzemamo tiste dele predloga zakona, ki neposredno vplivajo tudi na gospodarske subjekte.
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dohodka pravnih oseb).
Bistvena sprememba: V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) se odpravlja povišanje delno priznanih odhodkov za stroške reprezentance ter stroške nadzornih svetov oziroma drugih nadzornih organov s 50 % na 60 %. Ureditev se vrača na možnost priznanja 50 % omenjenih stroškov, kar pomeni letno 2,6 milijona evrov več sredstev v državnem proračunu.
- Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu: Zakon o ohranjanju narave).
Bistvena sprememba: V Zakonu o ohranjanju narave (ZON) se odpravlja zaostritev pogojev za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, ki večini nevladnih organizacij onemogočajo sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih za zastopanje interesov okolja. Trenutno veljavni pogoji namreč preprečujejo izvrševanje namena nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave. S predlogom pa se ohranja dopustnost pojavnosti nevladnih organizacij v različnih statusnih oblikah in sicer kot društva, zavodi in ustanove.
- Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 in 94/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu).
Bistvena sprememba: V Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) se odpravlja uvedba elektronske aplikacije in možnost t. i. najema vozila z voznikom ter s tem deregulacija in prekarizacija dela voznikov v korist platformnega dela. Gre za odpravo sprememb zadnje novele tega zakona, s čimer se zasleduje zagotavljanje varstva delavskih pravic zaposlenih v sektorju taksi prevozništva.
- Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem besedilu: Gradbeni zakon).
Bistvena sprememba: V Gradbenem zakonu (GZ) se odpravlja ureditev, ki omogoča vodenje projekta tudi drugim strokovnjakom in ne več zgolj arhitektom pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Predlog tako se vrača ureditev v prej veljaven sistem, ki je jasno določal pristojnosti glede na stroko posameznega projektanta in vodje gradnje. S predlogom se zasleduje višja raven strokovnosti in kvalitete postopkov in produktov gradnje.
V primeru vaših pripomb in predlogov k zgoraj navedenim spremembam zakonov vas vljudno prosimo, da nam jih posredujete na naslov: pravnasluzba@gzs.si najkasneje do četrtka, dne 5. maja 2022. Vsekakor bomo pozorno spremljali zakonodajni postopek navedenega predloga zakona in vas sproti obveščali o njegovem poteku.
Skupina poslank in poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim Luko Mesecem je dne 10.03.2022 v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, ki je po navedbah predlagateljev namenjen progresivni obdavčitvi praznih stanovanj in večjih oziroma dražjih nepremičnin. S tem naj bi omejili premoženjsko neenakost in zajezili socialno in ekonomsko škodljiv trend, ki stanovanja, ki bi morala biti namenjena bivanju in socialni varnosti vseh državljanov, spreminja v zasebne investicije za bogate.
Predlog zakona bo v drugi obravnavi, kot matično delovno telo, obravnaval Odbor DZ za finance, vendar datum obravnave še ni znan. Člani ZPN lahko pripombe in komentarje predloga zakona v najkrajšem možnem času posredujete na e-naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko po potrebi zagovarjali v zakonodajnem postopku.
Več informacij>>
NOVO - 13.04.2022
Predlagatelji so dne 29.03.2022 v zakonodajni postopek vložili popravljeni predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, s katerim so nadomestili prvotnega.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 21.03.2022 v obravnavo v vladno proceduro posredovalo predlog Uredbe o prenehanju uporabe Uredbe o podatkih registra nepremičnin, ki se sprejema zaradi implementacije 166. člena Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21).
Zakon o katastru nepremičnin določa, da je »kataster nepremičnin« uradna evidenca podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb, ker je dosedanje vodenje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin izkazalo potrebo po vzpostaviti sodobnega informacijskega sistema evidentiranja podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v enotni evidenci – »kataster nepremičnin«. ZKN določa, da se v kataster nepremičnin z migracijo podatkov v nov informacijski sistem prenesejo tudi podatki o nepremičninah, ki so na dan uveljavitve ZKN vpisani v register nepremičnin.
NOVO - 13.04.2022
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sredo, 23. marca 2022 na portalu E-demokracija objavilo Predlog Pravilnika o prijavi nezgode in poškodbe pri delu. Priloga Pravilnika je tudi obrazec Prijava nezgode in poškodbe pri delu.
Pravilnik bo, v primeru sprejetja, začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel s 1. julijem 2022.
Predlog pravilnika določa način, vsebino in postopek prijave nezgod in poškodb pri delu, ravnanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo v zvezi s prijavo nezgod pri delu, ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi s prijavo poškodbe pri delu zaradi izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov in izvajanje nalog Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s prijavo poškodbe pri delu.
Nezgoda in poškodba pri delu se prijavita na obrazcu Prijava nezgode in poškodbe pri delu, ki je priloga I predloga pravilnika. Omenjeni obrazec se izpolni elektronsko in je sestavljen iz splošnega in zdravstvenega dela. Predlog pravilnika v 4. in 5. členu določa, kaj vse mora vsebovati splošni oziroma zdravstveni del obrazca. Obrazec se bo izpolnil v skladu s pravilnikom in navodili za izpolnitev obrazca, ki ga bodo pripravili in sprejeli IRSD, ZZZS in NIJZ skupaj. Navodila za izpolnitev obrazca bodo objavljena na uradnih spletni strani IRSD, ZZZS in NIJZ.
Morebitne pripombe ali predloge v zvezi s predlogom Pravilnika pošljite na naslov zpn@gzs.si, in sicer najkasneje do četrtka, 7. aprila 2022. Po prejemu predlogov bomo na GZS pripravili enoten dokument in ga naslovili na MDDSZ.
Več informacij>>
NOVO-05.04.2022
Predlog je bil v predlagani vsebini umaknjen iz nadaljnje obravnave. Delovna skupina bo sodelovala pri oblikovanju nove verzije sprememb pravilnika in kot izhodišče za delo vzela sedaj veljavni pravilnik. Člani delovne skupine lahko do 15.4.2022 na MDDSZ pošljemo morebitne predloge za spremembo trenutno veljavnega pravilnika. Nato bo MDDSZ na podlagi prejetih pripomb oblikoval konkretno gradivo – predlog za spremembo pravilnika. Naslednje srečanje delovne skupine v okviru MDDSZ bo predvidoma v maju. Ambicija ministrstva je, da bi do konca leta uskladili potrebne spremembe.
Povezava do veljavnega pravilnika>>
V kolikor imate konkretne predloge za spremembo Pravilnika, vas prosimo, da jih pošljete najkasneje do ponedeljka, 11.4.2022, na naslov: urska.sojc@gzs.si ali zpn@gzs.si. Prav tako bi želeli znotraj GZS ustanoviti posebno posvetovalno skupino, v okviru katere bomo obravnavali spremembe, se posvetovali in oblikovali stališča. V kolikor imate člani ZPN interes za sodelovanje v omenjeni skupini, nam to čim prej sporočite na naslov zpn@gzs.si.
Skupina poslank in poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je dne 07.03.2022 v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, katerega cilj je, po navedbah predlagateljev, mladim generacijam, ki si ustvarjajo družino ali so del mlade družine, zaposlenim za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka, z jamstvom Republike Slovenije za njihov kredit omogočiti lažje, enostavnejše in hitrejše reševanje svojega prvega stanovanjskega vprašanja.
Predlog zakona bo, kot matično delovno telo, na 72. nujni seji dne 01.04.2022 obravnaval Odbor DZ za finance. Skladno s tem člane ZPN pozivamo, da morebitne pripombe in komentarje na predlog zakona čim prej posredujejo na e-naslov zpn@gzs.si, da jih bomo po potrebi uporabili v okviru obravnave predloga zakona v Državnem zboru RS.
Več informacij>>
NOVO-04.04.2022
Odbor DZ za finance je, kot matično delovno telo, na 72. nujni seji z 10 glasovi proti dvema potrdil predlog zakona, ki ga tako čaka le še glasovanje na plenarni seji DZ, ki bo v sredo 6.4.2022.
Vlada Republike Slovenije je v četrtek 31. marca 2022 izdala Uredbo o metodologiji ocenjevanja škode v gospodarstvu zaradi dviga cen energentov, s katero gospodarskim upravičencem po Zakonu o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (Uradni list RS; št. 29/22) omogoči dostop do pomoči države.
Uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 46/22 z dne 31.03.2022 in je začela veljati v petek, 1. aprila 2022.
Uredba poleg metodologije izračuna škode, ki je nastala upravičencem iz zakona, vsebuje še izračun višine pomoči s strani države. Višina pomoči lahko namreč znaša do 60 odstotkov nastale škode upravičenca iz naslova zvišanja cen energentov in največjih zneskov pomoči iz tabele v 2. členu zakona. Dodatno je pomoč omejena še s pavšalnimi zneski po posameznih kategorijah upravičencev glede na njihove prihodke od prodaje in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih.
Uredba določa tudi sam postopek dodelitve pomoči – upravičenci morajo predložiti vloge prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije do 15. aprila 2022, izplačila pa prejmejo do 5. maja 2022. Vlogo bodo lahko podale pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so bile registrirane v Republiki Sloveniji najkasneje do 1. decembra 2021 ter ocenjujejo, da jim bodo stroški energije v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 narasli za več kot 40 odstotkov.
Več informacij>>
Vlada RS je dne 06.05.2021 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Besedilo predloga je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora.
Po besedah predlagateljev sta glavna cilja celotnega paketa sprememb na davčnem področju sta doseči razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 in administrativna razbremenitev. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Pomembna cilja sta torej
ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti, pri čemer so pomemben dejavnik tudi razmere
na mednarodnem trgu dela, torej sposobnost gospodarstva obdržati in privabiti ustrezne kadre, zato je
cilj predvsem povečanje razpoložljivega dohodka delavcev.
Glavni cilji davčne razbremenitve dohodkov iz dela so:
- - povečati razpoložljivi dohodek delavcev, predvsem najbolj perspektivnega in
najproduktivnejšega kadra, za povečanje produktivnosti in gospodarske rasti,
- zmanjšati davčne obremenitve dela – pomembno z vidika mednarodne konkurenčnosti in
ohranitve delavcev v slovenskem gospodarstvu ter pridobivanja delavcev slovenskega
gospodarstva na svetovnem trgu dela,
- povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva z zagotovitvijo stabilnega, predvidljivega in
mednarodno primerljivega davčnega okolja.
Cilj predlaganih sprememb na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in iz oddajanja premoženja v
najem pa je razbremenitev davčnih zavezancev, ki dosegajo tovrstne dohodke, tako z znižanjem davčnih
stopenj kot tudi z uvedbo možnosti za zavezance, da se odločijo o vključitvi teh dohodkov v letno davčno
osnovo.
Cilj predlaganih sprememb na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala in iz oddajanja premoženja v najem, je razbremenitev davčnih zavezancev, ki dosegajo tovrstne dohodke, tako z znižanjem davčnih stopenj kot tudi z uvedbo možnosti za zavezance, da se odločijo o vključitvi teh dohodkov v letno davčno osnovo.
Glede na to, da predlog vključuje tudi razbremenitev zavezancev iz naslova oddajanja premoženja v najem, je gotovo zanimiv tudi za člane Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Ne glede na to, da se zakon sprejema po nujnem postopku, vas pozivamo, da predlog preučite in nam sporočite morebitne pripombe, ki bi jih lahko po potrebi posredovali pristojnim telesom Državnega zbora RS.
Vaše odzive pričakujemo najkasneje do 24.5.2021 na naslov zpn@gzs.si.
NOVO - 09.12.2021
Predlog zakona je na 40. seji dne 1.12.2021 kot matično delovno telo obravnaval in potrdil Odbor DZ za finance. O predlogu zakona bo tako odločal še Državni zbor RS na plenarni seji.
Več informacij>>
NOVO - 03.01.2022
Skupina poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim Luko Mescem je dne 15.12.2021 v postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Več informacij>>
NOVO - 28.03.2022Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z) je bil sprejet na 98. izredni seji Državnega zbora RS in je bil objavljen v
Uradnem listu RS, št. 39/2022 z dne 21.03.2022. Zakon je začel veljati 22.03.2022, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 1.3.2022 na portalu E-demokracija objavilo osnutek Resolucije o potresni odpornosti stavb. Vodilo oblikovanja Resolucije je Ustava Republike Slovenije, in sicer določba, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja in varnosti ter uživanja lastnine tako, da je
zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Pripombe in komentarje na besedilo osnutka lahko podate preko obrazca na portalu E-demokracija, in sicer najkasneje do 31.3.2022, ali pa jih do 24.3.2022 posredujete na naslov zpn@gzs.si, da jih bomo ministrstvu posredovali s strani ZPN.
Ministrstvo za finance je 17. februarja 2022 na spletni strani
E-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod.
Novosti, ki jih prinaša predlog pravilnika so naslednje:
- • določajo se vrste vlaganj, za katere davčni zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, vendar največ v višini davčne osnove, v skladu s 55.c členom Zakona o davku od dohodkov pravnih (ZDDPO-2);
- • zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke za vlaganja v trajnostne infrastrukture in platforme, tehnologije, storitve in rešitve za zajem, prenos, obdelavo, sledljivost, analitiko in shranjevanje podatkov, vzpostavitev podatkovnih skladišč, za integracijo podatkov in interoperabilnost podatkov, procesne tehnologije do velikosti 16 nanometrov in superprevodnike, rešitve na osnovi visokozmogljivih omrežij, vključno s 5G in 6G, kvantne tehnologije in kvantne komunikacijske infrastrukture in tehnologije, storitve in rešitve osnovane na umetni inteligenci za planiranje, spremljanje, napovedovanje, poslovno odločanje, strojno učenje, prepoznavanje, generiranje podatkovnih modelov, vključno z vizualizacijo in prototipi;
- • pri vlaganjih v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost, lahko zavezanec uveljavlja davčno osnovo za naložbe v industriji v naprave, ki omogočajo proizvodnjo novih izdelkov, ki pozitivno vplivajo na okolje, naložbe v nove kmetijske in gozdarske tehnologije za doseganje učinkovite rabe energije, naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu in gozdarstvu, naložbe v naprave za kogeneracijo toplote in električne energije, naložbe v brez emisijska in nizko emisijska vozila za prevoz blaga in potnikov, naložbe v izgradnjo polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, naložbe v naprave za samooskrbo ali oskrbo z obnovljivimi vir in naložbe v energetsko prenovo stavb;
- • FURS bo lahko pristojno ministrstvo zaprosil za mnenje glede presoje, ali je določeno konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v digitalno preobrazbo in
- • pravilnik se bo v primeru, da bo sprejet, začel uporabljati 1. januarja 2022.
Morebitne obrazložene komentarje oziroma predloge pošljite najkasneje do torka 1. marca 2022 na naslov: pravnasluzba@gzs.si . Po prejemu komentarjev oziroma predlogov bomo v Pravni službi pripravili enoten dokument in ga naslovili na Ministrstvo za finance.
Vlada RS je na 112. redni seji dne 29.1.2022 potrdila besedilo predloga zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov in ga posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS, ki ga bo predvidoma obravnaval po nujnem postopku.
Zakon med drugimi ukrepi naslavlja tudi problematiko gospodinjskega odjema energentov s strani etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb, ki se ogrevajo iz skupnih kurilnic.
Člani ZPN lahko pripombe in komentarje v zvezi s predlogom zakona v najkrajšem možnem času posredujete na zpn@gzs.si, tako da jih bo strokovna služba upoštevala pri nadaljnjih korakih v okviru zakonodajnega postopka.
Več informacij>>
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 15.07.2021 v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o oskrbi s toploto. Podrobnosti so objavljene na portalu E-demokracija.
Pripombe na vsebino osnutka lahko preko portala E-demokracija oddate najkasneje do 01.09.2021, lahko pa jih do 20.08.2021 posredujete na naslov zpn@gzs.si in jih bomo na naslovno ministrstvo posredovali s strani ZPN.
NOVO - 03.01.2022
Vlada Republike Slovenije je besedilo Predloga zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov določila na 108. redni seji dne 23. 12. 2021 in ga v sprejem posredovala Državnemu zboru RS.
Pripombe in komentarje na besedilo zakona še vedno lahko posredujete strokovni službi ZPN, na e-naslov zpn@gzs.si, da jih bomo lahko po možnosti zagovarjali v nadaljnjih postopkih pred pristojnimi organi. Pripombe posredujte najkasneje do 14.01.2022.
Več informacij>>
Ministrstvo za pravosodje je 22.12.2022 na portalu e-demokracija objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu, ki je trenutno v pripravi znotraj ministrstva.
Cilje predloga zakona je zaobseči normativni okvir za urejanje civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami ter sestavljanje javnih listin na daljavo z uporabo videoelektronske identifikacije preko varne video povezave z notarjem, izboljšati podporno okolje za sodelovanje z gospodarstvom in državljani ter na ta način prispevati k povečanju uporabe in razvoju digitalnih storitev v družbi ter hkrati omogočiti enostaven, hiter in elektronski dostop do podatkov za državljane.
Predlagane določbe bodo pravnim subjektom, ki vstopajo v različna civilnopravna razmerja, omogočale, da bodo hitreje in učinkoviteje ustvarjali gospodarske priložnosti, poenostavljeno sklepali pravne posle, overjali podpise oziroma sestavljali enostranske izjave volje, ko je posebna oblika izjave volje predpisana oziroma vloga notarja potrebna.
Komentarje na osnutek zakonskega predloga lahko preko portala e-demokracija oddate najkasneje do 6.1.2022, kasneje pa jih lahko posredujete strokovni službi ZPN, na e-naslov zpn@gzs.si, da jih bomo, kolikor bo mogoče, zagovarjali v nadaljnjih postopkih pri pristojnih organih.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 17.08.2021 na portalu E-demokracija objavilo predlog Uredbe o izvajanju javnega najema stanovanj.
Pripombe in komentarje na predlagano besedilo lahko oddate preko portala E-demokracija, in sicer najkasneje do 16.09.2021. Lahko pa predloge in pripombe posredujete tudi Strokovni službi ZPN, da jih bomo ministrstvu posredovali z naše strani. V tem primeru vaše odzive pričakujemo najkasneje do 09.09.2021 na e-naslov zpn@gzs.si.
NOVO - 09.12.2021
Ministrstvo za okolje in prostor je predlog uredbe dne 1.12.2021 posredovalo v obravnavo Vladi RS.
Več informacij>>
NOVO - 03.01.2022
Vlada RS je na podlagi četrtega odstavka 148.a člena, četrtega odstavka 148.c člena in sedmega odstavka 148.d člena ter za izvrševanje šeste alineje 141. člena in prvega odstavka 148.f člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) dne 17.12.2021 izdala Uredbo o izvajanju javnega najema stanovanj, ki je bila istega dne tudi objavljena v Uradnem listu RS, št. 197/21.
Uredba je začela veljati in se uporabljati 1. januarja 2022.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 5.10.2021 na portalu e-demokracija objavilo osnutek Pravilnika o vsebini znanj za spreminjanje bonitete zemljišč, preverjanju znanj za spreminjane bonitete zemljišča ter pridobitev pooblastila za bonitiranje, ki ga minister za okolje in prostor izdaja na podlagi 39. člena Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21).
Pripombe in komentarje na osnutek predpisa, ki je trenutno v pripravi na ministrstvu, lahko oddate preko portala e-demokracija, najkasneje do 19.10.2021, po tem datumu pa jih lahko posredujete na naslov zpn@gzs.si in jih bomo na ministrstvo posredovali mi.
NOVO 3.1.2022
Minister za okolje in prostor je Pravilnik o izpitu za bonitiranje in o pooblastilu za bonitiranjeo izpitu za bonitiranje in o pooblastilu za bonitiranje izdal dne 8.12.2021, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 195/21 z dne 15.12.2021.
Pravilnik je stopil v veljavo 30. decembra lani, uporabljati pa se bo začel 4. aprila 2022.