DDV za tuje osebe s sedežem izven Skupnosti

Vprašanje:

Tuja oseba s sedežem izven Skupnosti, za slovenskega naročnika,  ki ima ID za namene DDV, posreduje pri prodaji blaga na območju Skupnosti in na območju izven Skupnosti. Za svoje storitve slovenskemu davčnemu zavezancu zaračunava posredniško provizijo, brez obračunanega tujega davka. Slovenskega davčnega zavezanca zanima, ali se po tako prejetih računih, kot naročnik posredniških storitev, smatra kot plačnik DDV po Zakonu o DDV? Ali mora obračunati DDV in tako prejet račun prikazati v obračunu DDV (v obrazcu DDV-O)?

Odgovor:

Za določitev kraja opravljene storitve posredovanja pri prodaji blaga je potrebno izhajati iz 25. člena ZDDV-1.  Po1. odst. tega določila velja, da je kraj opravljanja storitev, ki jih opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, razen storitev, ki jih ta zakon našteva v 27. 28 in 29. členu (prevoz, pomožne storitve pri prevozu blaga, kulturne in podobne storitve, storitve povezane s premičninami), kraj, kjer je opravljena osnovna transakcija.

Po 2. odst. tega člena nadalje velja, če je  naročnik storitev, ki jih opravi posrednik, identificiran za DDV v državi članici, ki ni tista, na ozemlju katere se opravi ta transakcija, se ne glede na 1. odst. tega člena šteje, da je kraj opravljanja storitev na ozemlju države članice, ki je naročniku izdala ID za DDV, pod katero mi je storitev opravljena.

V zvezi z določitvijo kraja obdavčitev posredniških storitev je bilo dano mnenje DURS  št. 42601-581/2004, 16. 2. 2005. V tem mnenju DURS povzema  sodbo Sodišča Evropskih skupnosti (C-68/03, ki je vezana na razlago določila Šeste direktive. Sodišče je  ugotovilo, da je iz besedila prvega odstavka člena 28b (E) (3) Šeste direktive razvidno, da člen govori na splošno o opravljanju storitev posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun druge osebe, brez razlikovanja, ali je prejemnik storitve zavezanec za DDV ali ne. 

Sodišče je tako odločilo, da je takrat, ko se posredniška storitev obravnava v okviru člena 28b (E) (3) Šeste direktive, treba za določitev kraja opravljanja osnovne transakcije, ki jo posredniška storitev zadeva, uporabiti člen 28b (A) in (B) Šeste direktive. Člen 28b (A) je povzet v slovenskem ZDDV v 18.e členu, (po 1.1. 07 23. člen ZDDV-1)  medtem ko je 28b (B) člen povzet v našem 15.a členu. (20. člen ZDDV-1).

Iz navedene sodbe tako izhaja, da je treba pri določanju kraja obdavčitve osnovne transakcije (npr. prodaje blaga) iz 3. alienee prvega odstavka 18.c člena ZDDV presojati po 18.e oziroma 15.a členu ZDDV.

V mnenju kot odgovor na vprašanje DURS navaja, da v kolikor torej slovenski davčni zavezanec zaračuna provizijo italijanskemu naročniku za posredovanje pri prodaji blaga v Sloveniji, je storitev zastopanja del transakcije, to je pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki je opravljena v Sloveniji, saj v skladu s prvim odstavkom 18.e člena ZDDV velja, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti kraj, kjer je blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je nabavila. Tako za kraj opravljanja zastopniške provizije velja kraj, kjer je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, v konkretnem primeru  v Sloveniji.

Po mojem mnenju v konkretnem primeru velja, da slovensko podjetje, ID zavezanec za namene DDV v Sloveniji,  nastopa kot naročnik storitev, ki jih zanjo opravi oseba, ki ni ID zavezanka za namene DDV v drugi državi članici, kraj pridobitev blaga pa je tako znotraj EU kot izven EU.

V kolikor izvajalec storitev (zastopnik) ni identificiran za namene DDV v eni izmed držav članic EU in opravlja storitve zastopanja v EU in izven EU, se po mojem mnenju po tako prejetem računu po določbah ZDDV-1 naročnik teh storitev v Sloveniji ne smatra kot plačnik DDV.

Tako iz 25. člena ZDDV-1, kakor tudi iz gornjega pojasnila DURS izhaja, da se za kraj opravljanja zastopniške provizije šteje kraj, kjer je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Ker pridobitev blaga ni opravljena v Sloveniji, zastopnik pa ni identificiran za DDV v drugi državi članici, po mojem mnenju posledično po tako prejetem računu slovensko podjetje ne obračuna DDV in tako prejet račun tudi ne evidentira kot DDV promet (ne gre v obračun DDV).